Poškodbene površinske rane so med najpogostejšimi vzroki za obisk ambulante družinskega zdravnika ali urgence. Čeprav so oblike površinskih poškodb kože zelo različne (ureznine, odrgnine, vbodne rane, raztrganine, opekline, piki žuželk, pa tudi koža po ustnem herpesu, razpokani kotički ustnic, ipd.), imajo nekaj skupnih značilnosti: prizadenejo zgornji sloj kože (epidermis) in lahko deloma tudi srednji sloj kože (dermis). Poškodbe površinskih ran ne segajo globlje v podkožje ali mišice, krvavitev je običajno manjša in se relativno hitro ustavi, imajo nizko tveganje za resne zaplete, in, če so pravilno oskrbljene, jih telo zaceli samo brez potrebe po kirurškem posegu.
Manjše površinske rane običajno oskrbijo bolniki sami: običajno jih prekrivajo z obliži ali jih celo pustijo nezaščitene. Standardne obloge in tradicionalni obliži ustvarijo suho okolje rane. Vendar najnovejša priporočila in napredni sodobni pristopi spodbujajo vlažno okolje za celjenje tudi teh ran.
Kaj se dogaja med celjenjem
Poglejmo faze celjenja ran pri odraslih. Takoj po poškodbi kože nastopi faza, ki jo imenujemo hemostaza. Aktivira se koagulacijski sistem in nastane fibrinski čep, ki zaustavi krvavitev. Trombociti Hemostaza (takoj po poškodbi) izločajo rastne faktorje (PDGF, TGF-β), ki sprožijo naslednje faze celjenja. Sledi vnetna faza (prvih 1–3 dni po poškodbi), v kateri nevtrofilci in makrofagi očistijo rano (fagocitoza bakterij in odmrlega tkiva). Aktivirajo se vnetnih citokinov (TNF-α, IL-1, IL-6), ki spodbudijo proliferacijo fibroblastov in keratinocitov. Sledi proliferativna faza (traja 4 do 21 dni), v kateri pride do tvorbe kolagena (predvsem tipa III), novih kapilar in epitelizacije (rast novih kožnih celic). Zadnja je remodelirna faza, ki traja do nekaj mesecev in v kateri pride do zamenjave kolagena III s kolagenom I, kar izboljša mehansko odpornost kože, in odmiranje nepotrebnih celic (apoptoza), ki privede do zmanjšane gostote tkiva.
Otroška koža se celi nekoliko drugače
Celjenje površinskih ran pri odraslih poteka nekoliko drugače kot pri otrocih ali starejših, predvsem zaradi razlik v fizioloških in imunoloških procesih. V primerjavi z mlajšimi osebami ali starejšimi imajo odrasli: boljšo celično aktivnost (fibroblasti in keratinociti so še dovolj aktivni za učinkovito regeneracijo, učinkovitejšo imunost (nevtrofilci in makrofagi hitro reagirajo), manj optimalno vaskularizacijo kot otroci (kar lahko podaljša čas celjenja), več fibroze kot otroci (kar lahko vodi do bolj izrazitih brazgotin). V starosti pa celjenje upočasnijo zmanjšana proliferacija (rast in razmnoževanje) celic, kronično vnetje in slabša prekrvavitev.
Vlažno celjenje za hitrejšo obnovo tkiva
Vlažno celjenje ran s pomočjo gelov, mazil, oblog, je sodobna metoda, ki pospeši celjenje, zmanjša bolečino in zmanjša tveganje za brazgotine. Uporaba hidrogelov, medicinskih mazil in posebnih oblog (npr. hidrokoloidnih ali alginatnih) je priporočljiva za večino ran, razen če je posebej navedeno drugače (npr. pri nekaterih okuženih ranah). V primerjavi s suhim celjenjem vlažno celjenje tudi površinskih ran vodi v hitrejše celjenje (vlažno okolje spodbuja rast novih celic in preprečuje nastanek krast, kar omogoča hitrejšo obnovo tkiva), manj bolečin, boljšo obnovo tkiva in manj brazgotin.
Raziskava potrjuje – površinsko poškodovana koža se z lipidnim gelom celi hitreje
V slepi, randomizirani in nadzorovani študiji, objavljeni v strokovni reviji Wound Healing, so primerjali hitrost celjenja ran, tretiranih na različne načine. Vanjo so vključili 36 sicer zdravih odraslih s poškodbo kože podlakti. Naključno so jih razdelili v 3 skupine. V eni so odrgnino tretirali z lipidnim hidrogelom s cinkom in železom in prekrili z obližem, v drugi so uporabili mastno kremo za nego kože, rano prekrili z obližem, v tretji pa uporabili zgolj obliž. Izkazalo se je, da so se rane, tretirane z lipidnim genom, celile pomembno hitreje: vidna ponovna epitelizacija je bila zabeležena od 3. dne naprej, 15. dan pa so bile rane popolnoma ali skoraj zaprte. Avtorji so zaključili, da je pri aplikaciji lipidnega hidrofilnega gela s cinkom in železom prišlo do klinično pomembnega pospešenega celjenja, kar dokazuje prednosti vlažnega okolja rane v primerjavi z okluzivno zaščito.
Poudarki:
- Skupine z večjim tveganje za površinsko poškodbeno rano so otroci in mladostnik ter moški, pa tudi starostniki – zaradi tanjše kože in počasnejšega celjenja.
- Najpogostejše površinske poškodbene rane so odrgnine in manjše ureznine, opekline 1. stopnje, poškodbe kože zaradi pikov insektov.
- Če se površinska poškodbena rana celi počasneje, je to največkrat zaradi okužbe rane, neprimerne oskrbe rane (prekomerna vlaga ali prevelika suhost), slabe prekrvavitve zaradi sistemskih stanj (sladkorna bolezen, kajenje…), oslabljene imunske funkcije, pomanjkanja hranil (vitamin C, cink…). Tudi visoka starost je sama po sebi dejavnik tveganja za slabše celjenje.
- Ocenjuje se, da 1,5–2 milijona ljudi v Evropi trpi zaradi akutnih ali kroničnih ran.
Viri:
1. Nagle SM, Stevens KA, Wilbraham SC. Wound Assessment. [Updated 2023 Jun 26]. In: Stat Pearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2025 Jan. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK482198/
2. Tičar, Zdenka. Standardni postopki oskrbe akutne in kronične rane. Ministrstvo za zdravje, 2022.
https://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CC9EMH7
3. Lindholm C, Searle R. Wound management for the 21st century: combining effectiveness and efficiency. Int Wound J. 2016 Jul;13 Suppl 2(Suppl 2):5-15. doi: 10.1111/iwj.12623. PMID: 27460943; PMCID: PMC7949725.
4. Kolimi P, Narala S, Nyavanandi D, et al. Innovative Treatment Strategies to Accelerate Wound Healing: Trajectory and Recent Advancements. Cells. 2022 Aug 6;11(15):2439. doi: 10.3390/cells11152439. PMID: 35954282; PMCID: PMC9367945.
