Odkrili so novi transkripcijski faktor, ki mogoča, da se koža odraslih obnavlja tako kot koža novorojenčka. To bi lahko izboljšalo zdravljenje kroničnih ran, omogočilo celjenje kože brez brazgotin in tudi preprečilo nekatere procese staranja kože.
Odkritje je uspelo raziskovalcem Univerze Washington, objavili pa so ga 29. septembra letos v reviji eLife. Kot so zapisali v poročilo, gre molekularno stikalo v koži, ki nadzoruje tvorbo lasnih mešičkov. Ko se koža dokončno razvije, se izklopi in ostane izklopljeno celotno odraslo obdobje. Ko so ga v specializiranih celicah pri odraslih miših ponovno aktivirali, so se rane na njihovi koži celile brez brazgotin.
Slabe regenerativne sposobnosti ljudi
V primerjavi z drugimi organizmi – na primer nekaterimi dvoživkami (močerad…), ki lahko nadomestijo kožo in celo zgubljene okončine, sesalci tovrstnih regenerativnih sposobnosti nimajo. “Pri stari koži smo uspeli obnoviti prirojeno sposobnost kože novorojenčkov, da se regenerira – čeprav je do sedaj veljalo, da kaj takega ni mogoče,” je pojasnila docentka na WSU-jevi šoli za molekularne bioznanosti Iwona M. Driskell . Bila je so-avtorica objave ter vodja ekipe, ki ji je uspel ta izjemni podvig.
Ljudje nova tkiva ustvarjamo le takrat, ko rastemo
Študija Univerze Washington tudi nakazuje, da bi preučevanje našega lastnega zgodnjega razvoja lahko privedlo do pomembnih novih odkritjih o mehanizmih, vpletenih v regeneracijo. “Ljudje praktično samo enkrat v svojem življenju ustvarjamo nova tkiva – takrat, ko rastemo,” pojasnjuje Driskellova.
Zaporedje enojnih RNA za primerjavo genov in celic
Raziskovalci so uporabili zaporedje enojnih RNA za primerjavo genov in celic v razvijajoči se koži in koži odraslih. V razvijajoči se koži so našli novi transkripcijski faktor – beljakovino, ki se veže na DNA in vpliva na to, da so posamezni geni vklopljeni ali izklopljeni. Poimenovali so ga Lef1 in je povezan s papilarnimi fibroblasti, ki razvijajo celice v papilarni usnjici – sloju kože tik pod površino, ki koži daje napetost in mladosten videz. Ko so ga aktivirali v koži odraslih miši, je to povečalo sposobnost kože za regeneracijo – koža se je celila brez brazgotin. Prišlo je do celo rasti novih lasnih mešičkov, iz katerih je pognala nova dlaka.
Pomembno vlogo odigralo naključje
Kot pri mnogo pomembnih odkritjih je tudi pri transkripcijskem faktorju Lef1 pomembno vlogo igralo naključje. Driskellova je idejo dobila, ko je brala poročilo profesorja Michaela T. Longakerja iz Univerze Stanford, enega od najbolj priznanih specialistov za pediatrično rekonstruktivno kirurgijo. Opazil je, da se koža otrok, ki jih iz različnih razlogov operirajo, ko so še v maternici – torej pred rojstvom, celi brez brazgotin. Driskellova priznava, da bo potrebno še veliko raziskovalnega dela, preden bo prišlo do uporabe faktorja na ljudeh, vendar da je temeljni preboj narejen. Ustvarili so tudi odprto platformo za raziskovanje zaporedij enojnih RNA – skinregeneration.org.
Izvirno raziskavo v celoti najdete TUKAJ.
