Genska spremenljivost bi lahko igrala pomembno vlogo pri prepoznavanju mikrobiomske sestave ran in s tem vplivala na proces celjenja, navaja študija, objavljena 18. junija 2020 v reviji PLOS Pathogens. Kot so zapisali avtorji (prvopodpisani je prof. dr. Caleb Phillips iz Texas Tech University), bi lahko znanje o genomih mikroorganizmov v kroničnih ranah vodilo k prepoznavanju napovednih biomarkerjev in potencialnih terapevtskih ciljev.
V kroničnih ranah prisotne različne bakterije
V kroničnih ranah so prisotne različne bakterijske vrste, ni pa znano, zakaj nekatere vrste opazimo pri nekaterih okužbah ran, pri drugih pa ne. Za reševanje tega vprašanja so raziskovalci izvedli študijo na celotnem genomu z namenom prepoznave genomskih lokusov (lokacij na kromosomu), povezanih z raznolikostjo mikrobiote pri kroničnih ranah. Gre za prvo študijo, ki je prepoznala genetske dejavnike pri celjenju ran.
Rane, okužene s psevdomoni, se celijo počasneje
Raziskovalci so uporabili biomarkerje za napovedovanje števila bakterijskih vrst, ki so jih opazili med okužbo ran. Ugotovili so, da je genetska variacija genov TLN2 in ZNF521 povezana tako s številom bakterij, ki so jih opazili v ranah, kot s številčnostjo skupnih patogenov (predvsem Pseudomonas aeruginosa in Staphylococcus epidermidis). Rane, okužene s psevdomoni, so imele manj prisotnosti ostalih bakterij in so se počasneje celile. Rezultati na splošno kažejo, da genetska variacija vpliva na vrste bakterij, ki okužijo rane, kot tudi na proces celjenja.
Vzpostavitev napovednih biomarkerjev za boljše zdravljenje
Po mnenju avtorjev bi biomarkerje mikrobiote kroničnih ran lahko uporabili za usmerjanje zdravljenja – z zagotavljanjem informacij o tem, pri katerih bolnikih obstaja tveganje za razvoj trajnih okužb. Ker je celjenje ran povezano z razvojem patogenov, odpornih na zdravila, bi takšne biomarkerje lahko uporabili za prepoznavanje, kateri bolniki bi morali prejeti bolj agresivno ciljno terapijo. Avtorji izpostavljajo: “Naša študija dokazuje, da različice v genomu pri ljudeh lahko pojasnjujejo razlike v mikroorganizmih, ki okužijo njihove rane. To vodi do novega razumevanja mehanizmov okužbe ran ter vzpostavitev napovednih biomarkerjev, s pomočjo katerih bi izboljšali njihovo oskrbo in celjenje.”
Bakterije in možgani
Mikroorganizmi (med katerimi prevladujejo bakterije) pomembno vplivajo tudi na delovanje najpomembnejšega organa v našem telesu – možgane. Posledica dlje trajajočega porušenega ravnovesja med njimi (ko »dobre« bakterije izgubijo nadzor nad »slabimi« – ki tudi opravljajo svojo vlogo in so nujno potrebne za vzdrževanje ravnovesja) so oksidativni stres, sistemsko mikro vnetje, okvare mitohondrijev. Glavni povzročitelji »sesutja« črevesne mikrobiote so zdravila, določena hranila (beli sladkor, gluten…), herbicidi, hormonskim motilci, stresu, okužbe. Ko so testne osebe v raziskavah iz prehrane z obilo predelanih živil, industrijske hrane, belega sladkorja in glutena prešle na »klasično« zdravo prehrano z obiljem svežega sadja in zelenjave ter zdravih maščob, se jim je po enem mesecu raven lipopolisaharidov v krvi znižala za 38 odstotkov.
