Prepričanja niso lastna le ljudem. Imajo jih (med drugim) tudi šimpanzi, nekatere pasme psov in vrane. Dejstvo pa je, da je prepričanja živali težko meriti in dokazati. Točno tega sta se lotila dr. Tobias Starzak in profesor Albert Newen iz Filozofskega inštituta II na univerzi Ruhr-Universität Bochum in v reviji Mind and Language predlagala štiri kriterije za razumevanje in empirično raziskovanje prepričanj živali. Članek je bil objavljen 16. junija 2020.
Živali so nam podobne bolj, kot smo pripravljeni priznati
Dolgo je veljalo, da vedenje in ravnanje živali narekujejo izključno nagoni. Zadnja desetletja so prinesla številna nova spoznanja na tem področju. Izkazalo se je, da so nam živali podobne bolj, kot smo pripravljeni priznati. Z nami si delijo marsikatero “veščino”: sposobne so žalovati in se veseliti, znajo zavajati druge, uporabljati orodje, dojemati abstraktne pojme (štetje…), se zavedati sebe in celo – trgovati. Največji mojstri trgovanja so šimpanzi, valuta, s katero “plačujejo”, pa je – seks. Seks v zameno za hrano, zaščito, “plezanje” po hierarhični lestvici… in še za marsikaj drugega, so pokazale zadnje študije. Živalim nista tuji niti morala in etika. Ena od najbolj presunljivih raziskav na to temo je vključevala poskuse z makaki. Hrano so dobili le, če so pred tem z elektriko stresli drugega makaka. Ko so ugotovili, za kaj gre, so raje stradali, kot da bi povzročali bolečino drugim. Vztrajni so bili tako zelo, da so raziskovalci poskus prekinili, saj bi sicer poginili od lakote.
Prilagodljiva uporaba informacij o zunanjem svetu
Kaj pa prepričanja? Jih živali imajo in ali so zares sposobne verjeti v stvari? Starzak in Newen (Ruhr-Universität Bochum) sta prepričana, da je temu tako. Izdelala sta celo kriterije za njihovo znanstveno preučevanje. Šele živali, ki hkrati zadostijo vsem štirim, so sposobne oblikovati prepričanja, izpostavljata. Prvo merilo je, da mora žival biti sposobna pridobivati podatke o svetu okoli nje in jih kretivno uporabiti. Informacije iz okolja tudi ne smejo privesti do preproste avtomatske reakcije – kot na primer pri žabi, ki nagonsko “zadrema”, ko mimo pride žuželka. Naslednji kriterij je, da mora biti žival sposobna zbrane informacije uporabiti za to, da prilagodi svoje obnašanje – razvije fleksibilno vedenje,” razlaga Albert Newen, in navade primer praktične zadostitve kriteriju: “Žival uporabi informacijo, da je v tistem trenutku na voljo hrana, vsaj na dva načina: da jo poje ali da jo skrije.”
Priklic informacij za vzpostavljanje drugačnih podatkovnih povezav
Tretji kriterij pravi, da so informacije notranje strukturirane – zato se lahko posamezni vidiki teh informacij ločeno obdelujejo. To se je pojavilo na na primer pri poskusih s podganami, ki so se naučile, da je ob določenem času na določenem mestu mogoče najti določeno vrsto hrane. Njihovo znanje je imelo strukturo kaj-kdaj-kje. Četrti kriterij pravi: živali, ki so sposobne gojiti prepričanja in “verjeti v nekaj”, morajo biti sposobne na nove načine re-kombinirati posamezne informacijske sestavine – kar ima za rezultat fleksibilno vedenje. Tovrstno sposobnost podgan je ameriški raziskovalec Jonathan Crystal demonstriral v poskusih v osemkrakem labirintu. Živali so se naučile, da če čokolade ne najdejo v prvem, drugem ali tretjem kraku, je edina naslednja “možnost” sedmi krak, in to točno opoldne.
Vrane kot primer živali, ki gojijo prepričanja
Med živalmi, ki gojijo prepričanja, so tudi vrane, trdita Starzak in Newen, in navajata poskuse, ki jih je z njimi izvedla Nicola Clayton, profesorica komparativne kognicije na Univerzi Cambridge (Velika Britanija). ” Ko so vrane lačne, hrano ponavadi hitro pojedo. Ko niso lačne, jo sistematično shranijo oziroma skrijejo. Pri tem si zapomnijo, katero hrano – črva ali arašid – so skrile kje in kdaj. Ko postanejo lačne in če sveže hrane nimajo na razpolago, najprej poiščejo črve – ki jih imajo najraje. Ko slednji po določenem času postanejo neužitni, se namesto ponje odpravijo na mesta, kjer so skrile arašide. “Kar pojasnjuje to spremembo v vedenju, je njihovo vnaprejšnje prepričanje, da so črvi verjetno že neužitni, zato se je edino smiselno odpraviti po arašide,” pravi Starzak. Vrane fleksibilno reagirajo tudi v drugih situacijah – na primer, če jih pri namenu skrivanja hrane opazujejo drugi. Če se to zgodi, vedenje opustijo in se vrnejo hrano skrit kasneje, ko v bližini ni (več) radovednih oči. Podobno vedenje so opazili tudi pri podganah, psih in primatih. Newen je prepričan, da ima sposobnost gojiti prepričanja še mnogo drugih živalskih vrst.
