Bolezni ščitnice so pogoste pri ženskah v reproduktivni dobi. Čeprav je razširjenost motenj ščitnice v nosečnosti dobro razumljena, je malo znano, kako pogoste so te motnje pri ženskah pred nosečnostjo. Odkrivanje motenj ščitnice, preden ženska zanosi, je lahko bistvenega pomena za zmanjševanje težav, kot so zmanjšana plodnost, splav ali predčasni porod.
Zdravljenje motenj ščitnice pred zanositvijo
Odkrivanje nepravilnosti v delovanju ščitnice pred spočetjem lahko izboljša izid nosečnosti. Blage nepravilnosti ščitnice prizadenejo petino žensk z anamnezo splava ali subfertilnosti, je pokazala nova študija, objavljena pred kratkim v Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism. “Ta študija je pokazala, da blage nepravilnosti ščitnice prizadenejo petino žensk, ki so v preteklosti že spontano splavile in se trudijo za nosečnost,” je povedala dr. Rima Dhillon-Smith iz Univerze Birmingham, prvopodpisana avtorica objave. “Pomembno je ugotoviti, ali zdravljenje blagih nepravilnosti ščitnice lahko izboljša rezultate nosečnosti – še posebej glede na visok delež žensk, ki imajo težave s ščitnico,” je poudarila.
Težave povzroča že blaga disfunkcija
Dhillon-Smith je z ekipo preučila podatke iz 49 bolnišnic za več kot 19 tisoč žensk. V zadnjih petih letih so doživele spontani splav ali se zdravile zaradi zmanjšane plodnosti, opravile pa so tudi test delovanja ščitnice. Ugotovili so, da jih je imela petina blago disfunkcijo ščitnice, zlasti tiste z povišanim indeksom telesne mase. Očitne bolezni ščitnice so bile pri njih redke. Izkazalo se je tudi, da je je blaga disfunkcija ščitnice najbolj problematična pri ženskah, ki poskušajo zanositi oziroma pri prvi nosečnosti.
Hipotiroza najpogostejša motnja delovanja ščitnice
Stanje, ko ščitnica deluje premalo, imenujemo hipotiroza in je najpogostejša motnja delovanja ščitnice. Ima jo okrog deset odstotkov vseh ljudi, pri kar polovici ni prepoznana. Največkrat gre gre za Hashimotov sindrom, pri katerem imunski sistem napada ščitnico in oslabi njeno delovanje. Vzrok za slabše delovanje ščitnice je tudi virusno vnetje, ki pogosto izzveni samo od sebe. Znaki, ob katerih bi morali pomisliti na premalo delujočo ščitnico, so: nenaden porast telesne teže, utrujenost, depresija, občutljivost na mraz, suha koža, težave z lasmi, bolečine v mišicah.
Delovanje ščitnice odvisno od hrane
Vzroki za nepravilno delovanje ščitnice so presenetljivo pogosto odvisni od nas samih in vključujejo izpostavljenost sevanju, kopičenje težkih kovin v telesu, pomanjkanje joda in/ali selena, alergije na hrano, alergijo na gluten, prehrano s preveč ogljikovimi hidrati in/ali premalo zdravimi maščobami. Gluten, ki ga najdemo v številnih škrobnih živilih, kot so kruh in testenine, je pogost vzrok alergij in zmanjšuje črevesno zdravje. A1 kasein je protein, ki se nahaja v večini trgovinskega kravjega mleka in mlečnih izdelkov in lahko povzroča avtoimunske bolezni, prebavne motnje in okvare organov. Tako gluten kot kasein lahko povzročita tudi motnje v delovanju ščitnice. Za pravilno delovanje ščitnice je poleg joda – ki ga poznamo vsi, zelo pomemben tudi selen. Na njegovo pomanjkanje opozarjajo bele pike na nohtih, nepojasnjene bolečine v sklepih ter sprememba v strukturi las – postanejo zelo suhi in krhki.
