Kronične vnetne bolezni pomembno vplivajo na ustvarjanje družine, zato sostrokovnjaki s področij revmatologije, dermatologije ter ginekologije in porodništva o tem spregovorili na izobraževalnem srečanju za bolnice s temi boleznimi, ki načrtujejo otroke.
2 od 3 žensk z RA uspe zanositi v enem letu, če je bolezen dobro nadzorovana.
»Večina vnetnih revmatičnih boleznih je žal pogostejša pri ženskah. Bolnice lahko zbolijo že zelo zgodaj, za nekatere izmed teh bolezni pa je celo značilno, da se začnejo prav v rodnem obdobju,« je povedal prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Bolnice se zaradi številnih težav, pogostih hospitalizacij in rehabilitacij težko odločijo za nosečnost ali pa pogosto ne uspejo zanositi. Vzroki za to so različni, vključno z aktivnostjo bolezni in zdravili. To ne pomeni, da ne morejo zanositi, vendar je čas do zanositve lahko daljši od običajnega. Lahko traja do štiri leta in več v primerjavi z zdravimi ženskami.
Večina vnetnih revmatičnih boleznih je žal pogostejša pri ženskah, je povedal prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., spec. revmatologije, s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Foto: Kinoks
Obvladana bolezen zmanjša tveganja
Dobro obvladovanje simptomov obolelim lahko pomaga, da zanosijo prej. Raziskave so pokazale, da pri dobro nadzorovani bolezni v enem letu uspe zanositi dvema od treh žensk z RA.
Boljše obvladovanje simptomov že pred nosečnostjo lahko izboljša obvladovanje bolezni tudi med nosečnostjo ter pomaga zmanjšati tveganje za slabši izid pri bolnici ali otroku, na primer za preeklampsijo, prezgodnji porod, majhno porodno težo otroka ali splav. Ta je lahko povezan tudi z jemanjem neustreznih zdravil med nosečnostjo, kar se lahko zgodi, ko zanositev ni načrtovana. Za uspešno snovanje družine sta torej pri teh bolnicah zelo pomembna skrbno načrtovanje in dobro vodenje nosečnosti s sodelovanjem ginekologov, revmatologov in drugih specialistov medicine ter zdravstvenih delavcev.
Zdravljenje je mogoče prilagoditi tako, da bo sprejemljivo tudi med nosečnostjo.
Prilagojeno zdravljenje
Za zdravljenje revmatičnih bolezni se uporabljajo številna zdravila – nesteroidni revmatiki, glukokortikoidi, zdravila, ki jih bolnice jemljejo zelo dolgo ter spreminjajo potek bolezni, tudi biološka zdravila. Nekatera prehajajo prek posteljice in materinega mleka na otroka, nekatera pa pravzaprav ne, pravi Tomšič. Jemanje tistih, ki bi lahko škodovala otroku, je treba pred zanositvijo in med nosečnostjo seveda ukiniti.
Pri nekaterih bolnicah se simptomi med nosečnostjo lahko izboljšajo ali celo izginejo, pri drugih pa poslabšajo.
Vsaka prekinitev zdravljenja poveča tveganje za poslabšanje bolezni, je opozoril revmatolog in poudaril, da je zdravljenje mogoče prilagoditi tako, da bo sprejemljivo tudi med nosečnostjo in dojenjem. V zadnjih letih so na voljo nove oblike zdravljenja, ki so navadno varne in učinkovite za to obdobje.
»Za nekatera zdravila imamo zelo dobre podatke, da so varna za nosečnico in otroka. Bolnici, ki želi zanositi, pa najprej svetujemo, da naj malo potrpi, da se bolezen umiri. Ko je umirjena, je veliko lažje zanositi, ponuja tudi veliko boljše okolje za razvoj otroka. Dobro je, da je bolezen umirjena vsaj od tri do šest mesecev pred zanositvijo. Če je bolezen ob začetku nosečnosti umirjena, navadno ne pričakujemo poslabšanja bolezni. Poslabšanja v nosečnosti pa niso povsem izključena. Po drugi strani se polovici bolnic z RA bolezen med nosečnostjo lahko celo izboljša.«
Učinki nosečnosti
Nosečnost povzroči kratkotrajne spremembe v imunskem sistemu, zato se pri nekaterih bolnicah simptomi med nosečnostjo lahko izboljšajo ali celo izginejo, pri drugih pa poslabšajo. Nekateri učinki nosečnosti na telo so lahko v vsakem trimesečju drugačni – lahko so podobni simptomom bolezni in so normalni. Vključujejo otekanje, bolečino v hrbtu in utrujenost. Odvisno do simptomov mora noseča bolnica poleg običajnih preiskav opraviti še dodatne preiskave. Spec. ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Ljubljana UKC Ljubljana doc. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med., bolnice spodbuja, da naj se nosečnosti ne bojijo: »Vedno več je nosečnic z RA in tudi s hujšimi oblikami psoriaze, ki zanosijo in tudi donosijo zdravega otroka.«
Vpliv luskavice
Vpliv psoriaze (luskavice) na zanositev in izid nosečnosti je predstavil prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., spec. dermatologije, z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Izpostavil je, da je lahko tudi ta najpogostejša kožna bolezen dejavnik tveganja za negativen izid nosečnosti; bolnice s srednjo in hudo obliko luskavice so bolj ogrožene, veliko ženskam se bolezen po porodu poslabša. »Raziskave kažejo, da imajo ženske s psoriazo tudi 22 odstotkov nižjo možnost zanositve v primerjavi s splošno populacijo in da skoraj polovica nosečnosti teh bolnic ni načrtovanih. Ženske poročajo o večjem vplivu psoriaze na vsakdanje življenje kot moški, bolezen pa glede na hormonske spremembe pri njih niha skozi življenje in vsako fazo reproduktivne poti.«
22 % nižjo možnost nosečnosti v primerjavi s splošno populacijo imajo ženske s psoriazo, skoraj polovica teh nosečnosti pa je nenačrtovana.
Lunder je še povedal, da več kot tretjina bolnikov z razširjeno luskavico ne prejema nobenega zdravljenja in več kot polovica le lokalno zdravljenje – mažejo le prizadete dele na koži, nimajo pa sočasno sistemskega zdravljenja z oralno ali biološko terapijo, kar bi bilo največkrat potrebno. »Veliko zdravil za zdravljenje revmatskih bolezni uporabljamo tudi pri zdravljenju luskavice. Tu poskušamo biti celostni in vključiti tudi obravnavo drugih stanj oz. pridruženih bolezni, zato je pomembno sodelovanje različnih specialistov.«
Po porodu
Ustrezno načrtovanje in učinkovito zdravljenje povečata tudi možnosti za naravni porod. Ta je včasih lahko otežen zaradi artritisa v hrbtu ali kolkih; pomagajo lahko različni porodni položaji ali epiduralna anestezija, celo carski rez. Bolnice naj si s pomočjo strokovnjakov pripravijo porodni načrt. Po porodu se lahko simptomi spet okrepijo ali še močneje izbruhnejo, zato je skrb za novorojenčka lahko še posebej zahtevna – potrebni sta dodatna podpora partnerja in bližnjih ter prilagojena otroška oprema.
Zgodba bolnice: Kako je kljub psoriatičnemu artritisu postala mamica
Helena je bolnica s psoriatičnim artritisom (PsA) in mamica dveh otrok, triletne deklice in še ne leto dni starega sina. Njena nosečnost je bila načrtovana; nadzorovali so jo revmatologi in ginekologi. Foto: Kinoks
»Ker sem bila v bolj tvegani skupini, so mi redne ginekološke preglede opravljali v ljubljanski porodnišnici, razvoju dogodkov pa smo se prilagajali sproti,« je posebej za Moje zdravje povedala Helena. »Na začetku nosečnosti sem prekinila zdravljenje, potem pa je v tretjem mesecu bolezen počasi spet začela delovati. Bilo je vedno huje in huje, zato so mi zamenjali terapijo z drugimi zdravili, primernimi za nosečnost. Tako smo ustavili PsA, ki je bil do konca nosečnosti v remisiji. Tik pred porodom sem terapijo prenehala, ker so bila taka navodila. Pozneje, ko so se težave spet pojavile, približno mesec po porodu, sem zdravljenje ponovno začela in lahko sem tudi naprej dojila. Kot mati, ki si seveda želi, da bi bil otrok čim bolj zdrav, sem imela zaradi zdravil najprej pomisleke, vendar sem se glede na mnenja zdravnikov odločila, da bom dojila. Zdaj sem na tej terapiji in se počutim super. Hvaležna sem, da je medicina toliko napredovala, da tudi bolnice s PsA lahko zanosimo in donosimo otroka. Biti mama je neprecenljiva izkušnja, zato kar pogumno načrtujte nove začetke.«
