V ginekološko ambulanto pridejo ženske s PCOS večkrat in moti jih predvsem nereden menstruacijski ciklus; ne vedo, kdaj bo nastopila ovulacija, se redijo ali težko nadzorujejo telesno težo, seveda pa jih moti tudi moški tip poraščenosti ali plešavost.
Natančen vzrok za nastanek policističnega ovarijskega sindroma ni znan. Znano pa je, da so za njegov razvoj krive posebne hormonske oziroma presnovne motnje; ena izmed pomembnih presnovnih zank je povezana z inzulinsko rezistenco. Verjetnost za nastanek sindroma policističnih jajčnikov je večja pri tistih ženskah, ki imajo bližnje sorodnice s to motnjo.
Sindrom policističnih jajčnikov – kdaj k zdravniku
Sindroma policističnih jajčnikov ni mogoče ozdraviti; gre za stanje, ki zahteva različne pristope lajšanja težav – od zdravega načina življenja do obravnave pri ginekologu ali endokrinologu. Temeljni cilji zdravljenja so vedno: zmanjšati inzulinsko rezistenco, odpraviti učinke preveč izraženega testosterona, spodbuditi sprostitev foliklov in ovulacije ter tako izboljšati plodnost.
Endokrinologinja prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., je v strokovnem predavanju predstavila tri različne obraze sindroma policističnih jajčnikov (PCOS). Pojasnila je genetsko komponento, pri kateri okoli dvajset genov vpliva na razvoj sindroma, epigenetske dejavnike in dejavnike okolja, ki se lahko začnejo že v maternici, deklice s povišano telesno težo pred puberteto in v zgodnji adolescenci pa so bolj nagnjene k razvoju sindroma policističnih jajčnikov.
Izpostavila je tri mogoče poteke PCOS: prvi primer vključuje prekomerno poraščenost na mestih, značilnih za poraščenost pri moških, neredne menstruacijske cikluse in pridobivanje telesne teže, kljub zdravemu življenjskemu slogu. Kot drugi primer je navedla PCOS, ki lahko vključuje le rahlo prekomerno poraščenost, poteka pa lahko tudi samo z nerednimi menstruacijami. Pri zadnjih dveh primerih ginekologi potrdijo tudi morfološko sliko policističnih jajčnikov, pri čemer ne gre za ciste v jajčnikih, ampak za nezrele folikle z jajčnimi celicami (oociti). Za diagnozo je treba potrditi PCOS klinično, z laboratorijem in ultrazvočno sliko, vedno pa sta nujno prisotna dve izmed treh meril, kot sta neredne menstruacije oziroma odsotnost ovulacije in povišana biološka razpoložljivost androgenov oziroma klinični znaki prekomernega delovanja moških hormonov ter morfološka slika policističnih jajčnikov.
Sindromu je lahko priključena še tkivno specifična inzulinska rezistenca, kar pomeni, da so tkiva, vključena v metabolizem, odporna na inzulin; to vodi v hiperinzulinimijo, inzulin pa vpliva na povečano tvorbo moških hormonov. Pojasnila je, da imajo ženske s PCOS tudi motnje na celični ravni presnove; predvsem je spremenjena njihova presnova maščob, zato naj bi bilo pravo ime za PCOS presnovno-reproduktivni sindrom.
Koliko parov ima težave z zanositvijo? Ocenjuje se, da ima težave z zanositvijo od 10 do 15 odstotkov parov. To ne pomeni, da sploh ne morejo zanositi, ampak da v enem letu ne pride do spontane zanositve. Vzrok za to je tudi v tem, da se pari za prvega otroka odločajo pri višji starosti, ko so pogosteje pridruženi dejavniki, ki negativno vplivajo na zanositev. Mednje sodijo tudi dejavniki iz okolja, ki zmanjšajo kakovost semenčic in kakovost jajčne celice, izpostavlja ginekologinja Uršula Reš Muravec iz Zdravstvenega centra Dravlje. V strokovni literaturi najdemo podatke, da ima vsak sedmi par težave s plodnostjo in spočetjem otroka. V tretjini primerov ima zdravstvene težave ženska, v tretjini moški, v tretjini pa gre za kombinacijo obojih. Pri ženskah so v 35 odstotkih primerov vzrok težave z ovulacijo, v 35 odstotkih neprehodnost jajcevodov, v 20 odstotkih endometrioza in v 10 odstotkih druge motnje.
Zdravljenje in podpora s prehranskim dopolnilom
Zdravljenje je simptomatsko, zato je treba dobro identificirati glavni cilj terapije in oceniti pridružena stanja, ki se lahko pri PCOS poslabšajo. Pri zdravljenju je navedla tri klinične fenotipe, in sicer reproduktivnega, androgenega in presnovnega, ki se lahko med seboj tudi prepletajo in spreminjajo. Za zdravljenje reproduktivnega in androgenega fenotipa je profesorica izpostavila antiandrogene v obliki kontracepcijskih tablet z antiandrogenimi komponentami ali spironolakton. Pri presnovnih fenotipih je cilj zdravljenja inzulinska resistenca z metforminom, omenila pa je tudi koristi prehranskega dopolnila z vsebnostjo mioinozitola in folne kisline.
Samopomoč: zdrav življenjski slog podpremo s kakovostnim prehranskim dopolnilom
Stroka za pomoč pri ohranitvi cikličnega pojavljanja menstruacij, pomoč delovanju jajčnikov in za izboljšanje kakovosti jajčec predpisuje tudi dodatek mioinozitola k prehrani, snov, ki je sicer naravno prisotna v grenivkah, fižolu, mandljih in v orehih.
Kaj je mioinozitol?
Mioinozitol je sestavina celične stene in biokemičnih posrednikov v telesu in ima pomembno vlogo pri sintezi maščob ter pri razvoju in celični rasti. Na voljo je v izdelku CycleBalance (2 g), ki so mu dodali 200 µg folne kisline. Tudi folna kislina je pomemben dejavnik pri načrtovanju in zagotavljanju zdrave nosečnosti, saj ima vpliv na rastoče celice in celice, ki se hitro delijo. Zmanjša tveganje za prirojene hibe, zlasti za defekte nevralne cevi. V tem za žensko nadvse občutljivem obdobju, ko se pripravlja na zanositev, ima telo povečane potrebe po vitaminih, mineralih pa tudi po drugih mikrohranilih, v prvi vrsti po mioinozitolu, ki ima pomembno vlogo v različnih presnovnih poteh.
Kako deluje mioinozitol pri ženskah s PCOS?
Podpora z mioinozitolom sodeluje pri izboljšanju metabolnega in reproduktivnega stanja bolnic s PCOS. Njegov mehanizem delovanja je povečanje občutljivosti na inzulin. Večja razpoložljivost sekundarnih prenašalcev, ki vsebujejo mioinozitol, okrepi inzulinsko signalizacijo v celici. Pri bolnicah se znižajo ravni inzulina, LH in androgenov. Prav tako zagotovi ustrezno razpoložljivost sekundarnih prenašalcev, ki sodelujejo pri prenosu signala FSH in zorenju foliklov.
V raziskavi Artini in sod. so ugotovili, da so se pri ženskah s PCOS, ki so 12 tednov prejemale mioinozitol, značilno znižali plazemski LH, inzulin in razmerje LH/FSH. Značilno se je znižala tudi stopnja inzulinske rezistence, izražena s HOMA-indeksom.
Skladen učinek ter zmanjšanje ravni testosterona in povečanje ravni SHBG ter estradiola je pokazal sistematični pregled študij z od 12- do 24-tedensko podporo.
Pri podpori amenoroičnih in oligoamenoročnih bolnic so se ponovno spontano vzpostavili menstruacijski ciklusi in ovulacije, izboljšale pa so se možnosti za zanositev. Podpora z mioinozitolom pri pacientkah, ki so bile pozneje vključene v postopke umetne oploditve, je bila povezana z večjim številom morfološko zrelih jajčec ter manjšo količino gonadotropinov in s krajšim časom stimulacije foliklov za doseg nosečnosti.
Odmerjanje mioinozitola, s katerim so doseženi omenjeni učinki na metabolne in reproduktivne parametre, je 2–4 g dnevno. Če sklenemo, mioinozitol kot endogena molekula predstavlja varno, dobro prenosljivo podporo pri bolnicah s PCOS. Sodeluje pri zmanjšanju inzulinske rezistence, ravni androgenov in pomaga pri nadzorovanju neurejenih menstruacijskih ciklusov.
Ni vsak inozitol enako kakovosten, preverite kaj jemljete!
Richter CycleBalance je prehransko dopolnilo, proizvedeno v Franciji, in sicer po standardih dobre proizvodne prakse (GMP) za zdravila, kar je višje, kot je zahtevano za proizvodnjo prehranskih dopolnil. Vsebuje folno kislino in naravni mioinozitol (pridobljen iz koruze). Ne vsebuje laktoze in glukoze. V vsakem odmerku je natančno toliko kakovostnega inozitola, kot je navedeno na ovojnini.
Pomembno je tudi pakiranje izdelka
Nadvse je tudi pomembno, kako je prehransko dopolnilo pakirano – gre za kapsule, ki so vsute v stekleničko/plastenko, mogoče celo prah, ki si ga odmerjate sami…Odmerki dopolnila naj bodo pakirani posamično, v blisterju, ali na primer v vrečicah, kot je pri izdelku Richter CycleBalance, zaščitenih pred svetlobo in vlago, kar zagotavlja stabilnost, preprečuje negativne vplive iz okolja, preprečuje kontaminacijo in zagotavlja kakovost.
Viri:
Artini, Paolo, M. Berardino, O., Papini, F., Genazzani, Alessandro, Simi, G., Ruggiero, M., Cela, Vito Endocrine and clinical effects of Myo-Inositol administration in polycystic ovary syndrome. A randomized study. Gynecological endocrinology; 2013: 29.
Boivin, Jacky, Bunting, Laura, Collins, John A., Nygren, Karl G. (2007): International estimates of infertility prevalence and treatment-seeking. Potential need and demand for infertility medical care. In Hum Reprod 22 (6), pp. 1506–1512. DOI: 10.1093/humrep/dem046.
Greenhall, E., Vessey, M. (1990): The prevalence of subfertility. A review of the current confusion and a report of two new studies. In Fertility and sterility 54 (6), pp. 978–983.
Subfertility. Causes, treatment and outcome (2003). In Best Practice & Research Clinical Obstetrics & Gynaecology 17 (2), pp. 169–185.
RMZ, št. 55, oktober 2020
Nova medicina št. 5, maj 2021, Vloga in pomen mioinozitola za žensko zdravje
Nova medicina, št. 8, september 2021, Hormoni krojijo življenje ženske – a včasih jih je potrebno uglasiti
