Vse pomembnejša postaja tudi preventiva neplodnosti, pri kateri izjemno pomembno vlogo igra ocena plodnosti. Izpostavila jo je tudi ginekologinja Uršula Reš Muravec iz Zdravstvenega centra Dravlje. Lahko o tem pove kaj več?
Ko je ovarijska rezerva znižana, pri punkciji dobimo majhno število jajčnih celic, ki so tudi slabše kakovosti, pojasnjuje ginekologinja Uršula Reš Muravec. Foto: Osebni arhiv
Pri neplodnosti večinoma izvajamo kurativo – zdravimo, ko težave že nastopijo. Preventiva neplodnosti pomeni, da se oceni plodna sposobnost v katerem koli življenjskem obdobju, tako za žensko kot za moškega. Gre za preventivni pregled, ki ponudi informacijo, ki lahko pomembno vpliva na to, ali bo nekdo postal starš ali ne. Uporabljajo se neinvazivne tehnike: ultrazvok in hormonske preiskave pri ženskah ter spermiogram pri moških. V našem centru oceno plodnosti v preventivne namene že izvajamo, pojasnjuje sogovornica.
Torej ženske (ali moški) pridejo na pregled »vnaprej«, ko o otroku še niti ne razmišljajo. Zakaj je to pomembno?
»Določen odstotek žensk je v menopavzi že pred 40. letom starosti. To pomeni, da je njihova plodna sposobnost zmanjšana že nekaj let prej. Če se taka ženska odloči za otroka pri denimo 37 letih starosti, lahko ostane brez njega celo življenje. Večina žensk po 40. letu starosti težko zanosi tako po naravni poti kot z biomedicinsko pomočjo. Pravočasna oziroma dovolj zgodnja informacija o tem, kako se bodo jajčniki obnašali, ko bo ženska starejša, lahko to zelo spremeni. Zdravniki razpolagamo samo z genetskim materialom, ki je v tistem trenutku na voljo. Ko je ovarijska rezerva znižana, pri punkciji dobimo majhno število jajčnih celic, ki so tudi slabše kakovosti. Kadar ženska k nam pride prepozno, smo z zdravljenjem neplodnosti manj uspešni.
Koliko parov pa sploh ima težave z zanositvijo?
Ocenjuje se, da ima težave z zanositvijo od deset do 15 odstotkov parov. Kar absolutno ne pomeni, da sploh ne morejo zanositi, ampak da v enem letu ne pride do spontane zanositve. Vzrok za to je tudi v tem, da se pari za prvega otroka odločajo pri višji starosti, ko so pogosteje pridruženi dejavniki, ki negativno vplivajo na zanositev. Mednje sodijo tudi dejavniki iz okolja, ki zmanjšajo tako kakovost semenčic kot kakovost jajčne celice.
Kdaj naj par poišče pomoč?
Če v enem letu ob rednih spolnih odnosih od dva- do trikrat na teden ne pride do spontane zanositve. Po 35. letu starosti pa svetujemo diagnostične preiskave tudi že po pol leta. S starostjo pada plodna sposobnost tako za spontano zanositev kot za zanositev z biomedicinsko pomočjo. Uspešnost »epruvete« pri ženskah, mlajših od 35 let, je več kot 30 odstotkov na punkcijo, po 40. letu starosti pa manj kot 15 odstotkov na punkcijo.
Kaj pa priprava na nosečnost, je pomembna ali ne?
Je pomembna. Gre za nekaj, kar lahko vsak posameznik naredi sam: zdrav način življenja. To pomeni zdravo prehrano, primerno telesno težo (ne preveliko, ne premajhno), telesno vadbo od dva- do trikrat na teden ter izogibanje razvadam, kot so kajenje, uživanje alkohola, nedovoljene droge. Pomembno je tudi, da je v prehrani dovolj vitaminov, mineralov in antioksidantov, kar zagotovimo z zdravo, uravnoteženo in kakovostno prehrano. Če pa to ne uspemo, so na voljo antioksidanti in multivitaminski preparati, ki so posebej namenjeni za zanositev in nosečnost. Pri nas ženske o tem zelo dobro ozaveščene, pri njih je vitaminski, mineralni in antioksidativni prehranski slog zelo dober. Pri moških pa je v poprečju vnos hranilnih snovi, ki pozitivno vplivajo na plodnost, z redno prehrano malo manjši. Tudi zanje obstajajo multivitaminski preparati za izboljšanje koncentracije, gibljivosti in morfologije semena. Vnos vitaminov, mineralov in antioksidantov je še posebej pomemben, če je spermiogram slab.
Kateri so najpogostejši vzroki za neplodnost pri ženskah?
Pri starejših ženskah je najpogostejši vzrok za neplodnost iztrošena ovarijska rezerva – to je povsem naraven pojav. Vzrok je tudi, da so jajcevodi zamašeni, kar je običajno posledica vnetij, ki so se dogajala v preteklosti. Naslednji vzrok je motnja ovulacije, za kar so najpogostejši vzrok policistični jajčniki različnih stopenj. Brez ovulacije ni sprostitve jajčne celice in v tistem ciklusu ni možnosti za oploditev. Največkrat v tem kontekstu govorimo, da je ovulacija manj pogosta. Znotraj enega leta je normalnih 13 menstruacijskih ciklusov. Če jajčniki delujejo manj optimalno, njihovo delovanje lahko korigiramo s hormonsko terapijo. S tem povečamo verjetnost za ovulacijo.
Vzrok za zmanjšano plodnost je lahko tudi endometrioza, katere incidenca se s starostjo povečuje. Endometriozo zdravimo hormonsko ali operativno, vendar le če so prisotne klinično pomembne težave. Naslednji vzrok so prirojene (razvojne) ali pridobljene anomalije maternice. Med razvojnimi anomalijami so najpogostejše pregrade v maternici. Ugotovimo jih s 3D-ultrazvokom. Pridobljene napake v maternici pa so miomi, polipi ali zarastline. Višja kot je starost ženske, večja je verjetnost za njihovo pojavljanje.
Omenili ste pomen diagnostike pri pregradi in kako sploh ravnate v tem primeru?
Če je pregrada dejansko prisotna, jo je potrebno odstraniti. Pomembno je izpostaviti, da z »navadnim« 2D-ultrazvokom diagnoze pregrade ali septuma ne moremo dovolj zanesljivo postaviti. S 3D-ultrazvokom pa v večini primerov zelo natančno opredelimo (izmerimo v milimetrih), kolikšno je znižanje v zgornjem delu maternične votline, in se potem odločimo, ali je potrebna operacija ali ne. Tukaj je dobra diagnostika res izjemo pomembna, kajti če s pretiranim operativnim zdravljenjem koaguliramo maternično votlino, lahko kasneje pride do težav. Nepotrebne operacije ženski lahko naredijo več škode kot koristi.
Katere so največje napake, ki jih delajo pari s težavami z zanositvijo?
Izpostavila bi dve stvari. Prvič, da pari prepozno pridejo do specialistov za zdravljenje neplodnosti – takrat, ko je količina in kakovost jajčnih celic ali semenčic nizka. To je na splošno največji problem pri neplodnosti, tudi v svetovnem merilu, in zdaleč največja napaka. Druga stvar pa je, da premalo naredijo za svoj življenjski slog, mislijo, da bodo zdravila in postopki rešili vse.
Kdaj začnete zdravniki s preiskavami zaradi neplodnosti?
Po 35. letu starosti že po pol leta svetujemo, da se začnejo delati preiskave. Želimo in spodbujamo pare, da pristopijo skupaj in da preiskave lahko načrtujemo za oba skupaj od manj invazivnih proti bolj invazivnim. Pri ženski začnemo s 3D-ultrazvokom maternice, maternične votline in jajčnikov ter opravimo hormonske preiskave v bazalnih pogojih: takrat, ko ima menstruacijo, analiziramo spolne hormone. Pri moškem pa se pogleda spermiogram. Gre za popolnoma neinvazivne preiskave, ki nam dajo veliko podatkov, vključno s tem, koliko se nam z zdravljenjem »mudi« oziroma ne. V naslednji fazi pri ženskah pridružimo semiinvazivne preiskave, na primer prehodnost jajcevodov. Če na ultrazvoku ugotovimo anomalije maternice ali nepravilnosti na jajčnikih ali jajcevodih, opravimo tudi histeroskopijo in laparoskopijo, ki sta že invazivna postopka, sicer pa operacije niso potrebne. Pri moškem pregledu semena po potrebi pridružimo hormonske preiskave in/ali ultrazvok testisov. Sledijo invazivne preiskave, s katerimi v testikularnem tkivu iščemo semenčice, ki jih potem uporabimo za oploditev z biomedicinsko pomočjo.
Ali na težave z zanositvijo vpliva tudi stres?
Stres je dejavnik, ki lahko poseže tako na hormonski, imunski ali drugi sistem, tako pri ženskah kot pri moških. Je pa vpliv stresa težko izmeriti. Največkrat je stres skrit v »nepojasnjenem vzroku« neplodnosti – ko z znanimi diagnostičnimi preiskavami ne uspemo ugotoviti kakšnega pomembnega vzroka za nezanositev. Takih parov je od deset in 15 odstotkov.