Kemikalije v gospodinjstvu zmanjšujejo plodnost

0
101

Avtor: Scientific Reports, M. Š.

V zadnjih 80 letih se je kakovost semenčic pri moških zmanjšala za 50 odstotkov, sposobnost zaploditi otroka pa postaja vse večji problem. Domneve, da nanjo vplivajo tudi kemikalije, ki jih dnevno uporabljamo, so se izkazale za pravilne. Ftalati zmanjšujejo gibljivost semenčic in poškodujejo njihovo DNK.

Nova raziskava, ki so jo izvedli na Univerzi Nottingham, kaže, da imajo onesnaževalci iz okolja, ki jih pogosto najdemo izdelkih za dom in tudi v hrani, enako škodljive učinke na plodnost moških kot na plodnost domačih psov. 

Kemikalije poškodujejo DNK semenčic in zmanjšajo njihovo gibljivost 

Raziskovalci so preizkušali delovanje dveh sicer prepovedanih, vendar v okolju še vedno zelo zaznavnih kemikalij: dimetil ftalata (DEHP) in polikloriranega bifenila (PCB), na kakovost semenčic pri moških in pri psih. Izkazalo se je, da tako dimetil ftalat kot poliklorirani bifenil neposredno povezana s slabšanjem reproduktivne sposobnosti: zmanjšujeta gibljivost semenčic in povečata fragmentacijo DNK. 

»Vemo, da ko je gibljivost semenčic slaba, se fragmentacija DNK poveča. Več, kot je poškodb DNK, slabša je plodnost,« je povedala Rebecca Sumner iz Univerze Nottingham. Prof. dr. Richrad Leas, ki je vodil raziskavo, je pojasnil, da so nekatere prejšnje študije pokazale, da nekatere kemikalije v pasji hrani vplivajo na plodnost živali in da so domači psi dejansko ogledalo onesnaženosti okolja, v katerem bivajo. »To pomeni tudi, da bi psi lahko služili kot učinkovit model za raziskovanje učinkov kemikalij v okolju na plodnost, še posebej, ker je druge vplive, na primer prehrano, pri njih laže nadzorovati.« 

Kaj sta dimetil ftalat (DEHP) in poliklorirani bifenil (PCB)? 

Gre za kemikaliji, ki sta danes v EU prepovedani, še pred nekaj desetletji pa sta bili široko uporabljani in sta še vedno precej prisotni v okolju. Dimetil ftalat sodi v skupino ftalatov, ki jih dodajajo plastiki za izboljšanje gibljivosti ali kot mehčala. Polivinil-klorid (PVC) bi bil brez ftalatov trd in krhek ter neprimeren za praktično uporabo. Uporabljajo jih pri izdelavi barv, lepil, lakov (za nohte…), pri embalaži za hrano, v kozmetiki…

“Dimetil ftalat so med drugim uporabljali kot topilo v parfumih, pogost je v pesticidih.”

Poliklorirani bifenil (PCB) je ena od najbolj toksičnih spojin, ki smo jih umetno ustvarili. Dokazano povzroča raka in je ksenobiotik – snov, ki je človeškemu telesu popolnoma tuja in ki je biološko težko razgradljiva. Ksenobiotiki se lahko kopičijo v maščevju (tudi v možganih) in povzročajo različna kronična obolenja. V telo vstopijo preko prebavil, pa tudi preko pljuč in kože. Poliklorirani bifenil (PCB) velja za enega od največjih okoljskih problemov, z njim pa imamo neprijetno izkušnjo tudi Slovenci, saj je praktično uničil reko Krupo v Beli Krajini in nevarno onesnažil celotno področje. 

Prehranska izpostavljenost Slovencev 

NIJZ je v poročilu o prehranski izpostavljenosti Slovencev (2017) navedel, da dioksini in poliklorirani bifenili (PCB) predstavljajo veliko skupino halogeniranih organskih spojin, pri katerih je treba izpostavljenost iz hrane in okolja zmanjšati na najnižjo možno raven. 

»Dioksini in PCB so strupene snovi, ki kažejo škodljive učinke na koži,na imunskem in razmnoževalnem sistemu in pri razvoju zarodkov, imajovpliv na razvoj centralnega živčnega sistema in so rakotvorni. Relativno visoke vrednosti lahko najdemo v mesu in mlečnih izdelkih, ribah, rakih, medtem ko so v rastlinah najdene nižje vrednosti. Priprava in toplotna obdelava lahko zniža njihovo vsebnost v živilu. Če izvzamemo nesreče in poklicno izpostavljenost, je uživanje hrane najpomembnejši vir izpostavljenosti dioksinom in PCB. 

“Ocenjujemo, da izpostavljenost dioksinom in PCB predstavlja nizko tveganje za odrasle in starejše prebivalce Slovenije. Izračunane izpostavljenosti slovenskega prebivalstva dioksinom in PCB lahko predstavljajo večje tveganje za zdravje občutljivih skupin prebivalstva, kot so otroci in nosečnice ter veliki uživalci živil.” (NIJZ, 2017)

Pri tem je pomembno poudariti, da je bila izpostavljenost ocenjena konzervativno in z omejenimi ter privzetimi podatki. Pri najmlajših, to je pri dojenčkih in malčkih največ prispevajo k izpostavljenosti (materino mleko ni vključeno) mleko in mlečni izdelki, zlasti zaradi velike porabe tovrstnih živil v tem starostnem obdobju. Pri ostalih otrocih in vseh ostalih starostnih skupinah prebivalstva k izpostavljenosti največ prispevajo ribe in ribji izdelki, sledijo rastlinska olja in maščobe,» so zapisali v poročilo.

Celotno poročilo NIJZ si lahko preberete TUKAJ. 

Sorodne vsebine:

Foto: Bigstock

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj