Zmerno uživanje alkohola v starosti ščiti možgane

Zmerno uživanje alkohola v starosti ščiti možgane in upočasni upad kognitivnih funkcij, kažejo nove ugotovitve ameriških raziskovalcev. Gre za prvi neposredni dokaz pozitivnega vpliva ZMERNEGA uživanja alkohola na starajoče se možgane.

Optimalna količina zaužitega alkohola – torej tista, ki je najbolj varovala možgane, je bila med 10 in 14 enot alkohola na dan. Povezava je bila bolj izrazita pri udeležencih bele rase. Foto: Bigstock

Že desetletja je znano, da ima zmerno uživanje alkohola številne pozitivne učinke na telo. Stroka je tudi natančno izračunala količino alkohola, ki velja za varno: do osem enot na teden za ženske in do petnajst enot na teden za moške. Manj raziskan pa je dolgoročni vpliv alkohola na možgane, še posebej v zadnji tretjini življenja. Raziskovalci na Univerzi Georgia so se posvetili prav temu in ugotovili, da je upad kognitivnih funkcij pri tistih starostnikih, ki zaužijejo od 10 do 14 enot alkohola na teden manjši kot pri tistih, ki alkohola ne uživajo.

Ljudska modrost: Kozarec vina na dan ali šilce žganega za dobro zdravje

Dokazano je, da redno zmerno uživanje alkohola spodbuja zdravje srca in ožilja, nekatere raziskave pa kažejo na podobno zaščitno korist tudi za možgane. Vendar pa številne od obstoječih raziskav niso bile zasnovane tako, da bi merile dolgoročne vplive alkohola. “Vemo, da mnogi verjamejo, da kozarec vina ali piva na dan pomaga ohraniti zdravo telo in bister um. Želeli smo raziskati, ali je temu res tako – ali torej dlje trajajoče zmerno uživanja alkohola neposredno vpliva na miselne sposobnosti ,” je povedal Ruiyuan Zhang iz Univerze Georgia, prvopodpisani avtor objave v JAMA Network Open.

Skoraj dvajset tisoč starejših odraslih spremljali deset let

Zhang in ekipa so uporabili podatke iz nacionalno reprezentativne raziskave ” Health and Retirement Study”. Skupno 19.887 udeležencev je v obdobju 10 let vsaki dve leti izpolnilo standardizirani vprašalnik o zdravju in življenjskem slogu, vključno z vprašanji o uživanju alkohola. Sočasno so jim z vrsto testov merili kognitivne funkcije, vključno z besednim zakladom in sposobnostjo priklica besed. Ugotovili so, da so se tisti, ki so redno, a zmerno uživali alkohol, na kognitivnih testih odrezali bolje, vzorec pa se je ponavljal tekom celotnega obdobja spremljanja (10 let). Tudi, ko so upoštevali vse druge dejavnike vpliva (telesno zdravje, socialni status, izobrazbo…), se slika ni spremenila.

Optimalna količina zaužitega alkohola od 10 do 14 enot na teden

Optimalna količina zaužitega alkohola – torej tista, ki je najbolj varovala možgane, je bila med 10 in 14 enot alkohola na dan. Povezava je bila bolj izrazita pri udeležencih bele rase. “To seveda ne pomeni, da bi morali tisti, ki alkohola ne uživajo, zdaj s tem začeti,” pravi Zgang in izpostavlja, da bo za natančno opredelitev mehanizmov dolgoročnega vpliva alkohola na kognicijo potrebnih še več raziskav.

Izvirno znanstveno objavo v celoti (v angleščini) najdete TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj