Na prvi pogled se odprto pismo Združenja za dostojno starost Srebrna nit ne zdi nič posebnega. Pač še eno v naboru mnogih, ki dnevno romajo v uredništva medijev in na naslove državnih inštitucij ter organov oblasti. Ob natančnem branju se zdi, da gre za slabo šalo. Tako globoko nismo padli. Ali pač? Da mora nekdo z odprtim pismom pozivati, naj imajo starostniki v domski oskrbi pravico do neomejenega dostopa do čaja in kompota, s katerim si lahko potešijo žejo??? Ali do tega, da jih skopajo vsaj enkrat na teden ter jim zamenjajo plenice več kot dvakrat na dan??? Da se pri mizeriji od žepnine, ki jim ostane, ko poplačajo še apetite direktorjev in lastnikov, odločajo, ali bi jo bilo bolj smiselno potrošiti za dodatno plenico ali striženje nohtov???
Milijonski dobički koncesionarjev
Starostniki, ki so gradili našo družbo in vzgojili številne generacije, so se znašli v položaju, ki para srce. Postali so dobičkonosen produkt in sredstvo za neizmerno bogatenje. Če bi lastniki domačih živali s slednjimi ravnali tako, kot z ljudmi (!) ravnajo v nekaterih domovih za starostnike, bi končali na sodišču, na nogah pa bi bilo pol države. Pri starostnikih pa – nič.
V razviti in etični družbi se niti desetina tistega, za kar Srebrna nit opozarja, da se mora glede oskrbe starostnikov urediti takoj, ne bi smela dogajati. Nikoli in nikdar. Pa vendar se, iz dneva v dan, iz meseca v leto. Starostnikom, njihovim svojcem, zaposlenim, ki neposredno skrbijo zanje. Si mi, ki dneve preživljamo v udobju sodobnega sveta, sploh predstavljamo, kako je, ko si žejen, pa je vrč na mizi prazen, ali pa ko bi rad šel vsak dan pod tuš, pa ne moreš, ker ti pripada samo brisanje z vlažno krpo? Se sploh zavedamo, da bomo tudi sami nekoč na istem?
Vzorne prakse odvisne od vodstva
Hkrati imamo nas tudi veliko drugačnih, vzornih praks. So ekipe, ki ne samo, da uspešno celostno vodijo domove za starostnike, pač pa premikajo tudi stališča in prepričanja okolice. Res, da jih v zasebnih domovih ni veliko (razen, če sorodniki oskrbovancev pošteno ne odprejo denarnice, takrat je mogoče zelo hitro urediti vse), v javnih pa jih najdemo kar nekaj. Kako je mogoče, da v enakih pogojih nekateri za starostnike skrbijo skoraj vzorno, drugi pa slabše kot po liniji najmanjšega odpora? Predvsem pa – kako in zakaj smo sploh dopustili, da se iz temeljnih človekovih pravic dela tako odličen posel? Smo odpovedali kot družba ali so predvsem odpovedali tisti, ki smo jim podelili mandat, da nas vodijo in upravljajo? Problemi z oskrbo starostnikov namreč niso nastali od danes na jutri.
Odprto pismo Srebrne niti objavljamo v celoti:
Javno pismo predsedniku vlade RS gospodu Marjanu Šarcu, Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za zdravje, Varuhu človekovih pravic, Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Skupnosti socialnih zavodov Slovenije
Predlogi: kaj moramo urediti v domovih starejših in za starejše takoj
1. Organizirati izvršno oblast na državni ravni – direktorat ali urad ali ministrstvo za starejše – področje prenesti v en sam neodvisni resor (ob sodelovanju zdravstva, sociale in drugih deležnikov).
2. Poskrbeti za izboljšane življenjske – bivalne pogoje v domovih za starejše
- Prehrana: stalna ponudba tekočin (npr. čaja, kompota), sadja, lokalni dobavitelji (poziv sadjarjem, naj viške oddajo v domove), ustrezni jedilniki, možnost izbire jedi, pomoč pri hranjenju, skrb za odvajanje (brez prisilnih odvajalnih dni);
- Skrb za gibanje in posedanje nepomičnih uporabnikov, glede na njegove potrebe (ocena stanja uporabnika) – vsaj enkrat na dan, oz, za prehranjevanje ali na posebno željo sorodnikov oziroma prostovoljcev dvakrat;
- Ureditev osnovnih higienskih razmer:
– skrb za osebno higieno – kopel vsaj 1 x na teden,
– zagotoviti zadostno število inkontinenčnih predlog/plenic – menjava glede na potrebe uporabnika – vsaj tri do štirikrat na dan (iščejo se najboljše in najcenejše plenice, skupni razpisi na državni ravni, spletni dobrodelni nakupi (posebna akcija), vključevanje lokalne skupnosti za oddajo viškov plenic,…
- Gibanje in družabništvo: poziv prostovoljcem, da spremljajo starejše na sprehodih in pri drugih opravkih znotraj ali izven doma; objava povabila prostovoljcem na spletnih straneh doma, njihovo usposabljanje po enotnem programu, izmenjava dobrih praks.
3. Poenostavitev pritožbenih poti, vezanih naodpravo kršitev pravic starejših.
4. Ureditev vseh nadzorov, ki naj bodo nenapovedani in javni, dajavnost lahko spremlja oceno delovanja institucije in odpravo napak; v nadzore vključiti sorodnike in civilno družbo.
5. Ureditev zaračunavanja storitev v institucijah.
- Nabor storitev in pogostost njihovega izvajanja v posamezni kategoriji oskrbe se krčita. Za nekatere storitve, ki so bile v preteklosti vključene v standardno oskrbo, je potrebno danes doplačati kot dodatne storitve. Urediti je potrebno enoten nabor plačljivih storitev.
- Današnji način zaračunavanja je nepregleden. K večji preglednosti bi pripomogli standardi posameznih vrst oskrbe in kriteriji za določitev oskrbe glede na potrebe uporabnikov, ki bi jih skladno z javnim pooblastilom iz 68. b člena Zakona o socialnem varstvu morala že pred leti določiti Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Nesprejemljivo je, da je bil že v letu 2008 pripravljen osnutek podrobnejših standardov, ki še danes ni sprejet. Zato zahtevamo, da se to področje nemudoma uredi, vključujoč stroko zdravstvene nege. Standardi morajo izhajati izključno iz potreb uporabnikov in ne iz kadrovskih zmožnosti izvajalca.
- Ureditev nabora in frekvenco izvajanja storitev za isto kategorijo zahtevnosti oskrbe; tu so med domovi razlike, celo standardnih storitev oskrbe v različnih domovih se ne da povsem primerjati med seboj. Tako ni zagotovljena enaka dostopnost do storitev.
- Glede na višino žepnine, ki ostane upravičencu po plačilu domske oskrbe, je vprašanje, koliko dodatnih storitev si lahko privošči in kolikokrat je prisiljen izbirati med dvema za njegovo zdravje enako pomembnima storitvama, na primer med dodatno plenico ali dodatnim posedanjem.
6. Obstoječi kadrovski normativi za zdravstveno negovalno osebje v domovih za starejše niso zadostni, glede na vse večje potrebe po strokovni oskrbi, zato je nujna prenova v skladu s sprejetimi poklicnimi kompetencami.
Prav tako je treba pri ZZZS nemudoma doseči ustrezno plačevanje zdravstveno negovalnih storitev v domovih. Pričakujemo, da bo Vlada sprejela Aneks številka 2 k Splošnemu dogovoru o financiranju tudi zdravstvene nege v domovih za starejše čim prej, kot je bilo obljubljeno v februarju, da bo urejeno že v Aneksu št. 1, ki je bil že sprejet.
7. Sprememba Pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev – potrebno je natančno določiti, kaj se lahko zaračunava in onemogočiti samovoljno zaračunavanje dodatnih storitev in investicijo zasebnikom koncesionarjem.
8. Določitev enotne vsebine in specifikacije računov: Iz dosedanjih računov ni razvidno, katere storitve so bile opravljene in kolikokrat. S tem bi se omogočila primerljivost cen in ustreznejši nadzor nad njimi.
9. Gradnja javne mreže domov za starejše s pomočjo evropskih sredstev – zagotoviti je potrebno izgradnjo vsaj treh novih domov v državi letno, vse do uskladitve kapacitet s potrebami. V gradnjo je nujno potrebno vključiti tudi občine, ki naj sofinancirajo gradnjo, saj je to tudi v interesu občanov.
10. V najkrajšem času sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi in v njem upoštevali utemeljene pripombe iz javne razprave ter za njegovo izvajanje v proračunu zagotovili več sredstev.Poskrbeti za EU sredstva za nadaljevanje pilotnih projektov do začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi.
11. Urediti zadostno število postelj v negovalnih bolnišnicah ali negovalnih oddelkih v domovih starejših.
12. Urediti paliativno oskrbo v državi, saj je stanje zaskrbljujoče in se področje ne razvija.
13. Odločno nastopiti proti vsakršni diskriminaciji in nasilju nad starejšimi in zagotavljati takšne pogoje življenja, da do tega ne bi prihajalo.
14. Preprečiti neupravičeno bogatenje zasebnih domov starejših s koncesijo na račun starejših in njihovih bližnjih.
15. Intenzivirati prizadevanja za zmanjševanje starizma/ageizma – sovražnega odnosa do starejših – na vseh ravneh v smislu: tudi starejšim prijazna država. Sprejeti konkretne ukrepe (boljša dostopnost do starejšim potrebne infrastrukture in več medgeneracijskega sožitja).
