Avtor: SSZS, M.Š.
Starost je lahko lepa in kreativna, s hobiji, ki si jih prej niste mogli privoščiti, in z novimi znanji, ki lepšajo dneve. Tako v teoriji. Praksa (pre)pogosto kaže drugače: skrb za starostnike državo predstavlja v luči, ki je vse prej kot prijazna in razkriva, da oblast bolje kot zanje skrbi za – zapornike.
Za razliko od starostnikov so zaporniki pri specialistu na vrsti takoj, v sobi s televizijo sta povprečno po dva, fitnes imajo zastonj, sobe s kopalnico pa so standard, brez katerega bi jim bile kršene človekove pravice in onemogočena rehabilitacija. Cena, ki jo plačajo iz lastnega žepa: 0 (nič)
»Domovi za starostnike pokajo po šivih, osebje pa izgoreva.«
Na drugi strani v domovih za starostnike, ki so polno zasedeni, na sprejem pa čaka več tisoč ljudi (mnogi se na čakalno listo vpišejo leta, celo desetletja vnaprej) nemo stiskajo oskrbovanci. Čeprav so družbo obilja, kot jo imamo danes, gradili z lastnim odrekanjem in brez, da bi prestopili prag zakona, o bivanjskih standardih, ki ga dosegajo zaporniki, lahko le sanjajo. Za televizijo v sobi morajo doplačati, fitnes je zunaj institucije in stane okrog 20 evrov na mesec – če do tja sploh lahko pridejo, in ko jih zdravje izda še bolj, se preprosto postavijo v čakalno vrsto. Neomejen dostop do kopalnice, je – tudi, če ne potrebujejo popolnoma nobene pomoči, (pre)pogosto misija nemogoče.«
»Balkon je za starostnike nadstandard, ki se zaračuna posebej, enako kot dvoposteljna soba s kopalnico.«
Družbo jim dela osebje, ki je na robu izgorevanja, ki diha na škrge in ki se v pomanjkanju celo osnovnih pripomočkov za nego znajde, kot ve in zna. Cena, ki plačajo iz lastnega žepa: najmanj 19 evrov na dan (subvencijo države smo že odšteli). In kako država starostnikom (in njihovim svojcem) ki bivajo v domu, zaračunava tako imenovani nadstandard, kamor sodi na primer kopalnica v dvoposteljni sobi (ki jo imajo zaporniki zastonj): 1,88 krat osnovna cena.
Kaj prinaša dogovor za leto 2019?
Gre za korak v pravo smer pri pokrivanju rasti stroškov zaposlenih v domovih za starostnike, ki pa ne bo pokril problematike prenizki plačil za opravljene storitve. Dogovor, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden, bo sicer pokril dvige plač zdravstvenega kadra, ki so bili dogovorjeni s sindikati v lanskem letu, še naprej pa ostajajo nepokriti dvigi, dogovorjeni leta 2017.
Hkrati ostaja dejstvo, da bodo tudi tokrat višje plače v največjem delu pokrili kar stanovalci, njihovi svojci ter občine prek višjih oskrbnin, pravijo na Skupnosti socialnih zavodov Slovenije in podarjajo, da so zadnji dogovori med vlado in sindikati ponovno razgalili neustreznost obstoječega sistema skrbi za starejše, kjer stanovalci v domovih za starejše in njihovi svojci iz lastnih žepov plačujejo izjemno visok delež stroškov oskrbe v domu in posledično vedno znova nosijo tudi največji del bremen rasti plač in drugih stroškov.
“Domovi so še naprej prisiljeni pokrivati razliko, breme prenašajo na stanovalce.”
Kako brati cenike v domovih za starostnike?
Oskrba I: stanovalci ne potrebujejo nobene neposredne osebne pomoči (po domače: zase v celoti skrbijo sami)
Oksrba II: stanovalci imajo zmerne zdravstvene težave, a ne potrebujejo osebne pomoči
Oskrba III A: stanovalci potrebujejo osebno pomoč pri vseh življenjskih aktivnostih
Oskrba III B: stanovalci so težje prizadeti in potrebujejo na primer hranjenje po sondi in izolacijo zaradi infekcij.
Oskrba IV: velja za stanovalce, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju, ki zaradi starostne demence (?) ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno pomoč in predvsem nadzor in so pretežno mobilni.
