V starosti je potrebna drugačna obravnava bolnikov

Slovenija se zaradi zniževanja rodnosti, zmanjševanja umrljivosti starejših in daljšanja življenjske dobe srečuje s pospešenim staranjem prebivalstva. Delež starejših nad 65 let vztrajno raste, do leta 2050 bo 40 odstotkov Slovencev starejših od 65 let. Staranje prebivalstva je velik družbeni, ekonomski in javnozdravstveni izziv, ki vključuje številne deležnike.

Osnovni cilj zdravljenja starostnikov ni podaljševanje življenja, pač pa ohranjanje samostojnosti, mobilnosti in funkcionalnosti. Foto: Bigstock

Problematiki obravnave starostnikov v javnozdravstvenem sistemu so se posvetili tudi na letošnjih Tavčarjevih dnevih. Predstavili so ključne elemente, na katere moramo biti pri obravnavi starostnikov še posebej pozorni: bolnišnično zdravljenje, krhkost, padce in prehrano. Prepoznati in znati interpretirati bi jih moral vsak zdravnik, je uvodoma izpostavil prof. dr. Mišo Šabović, dr. med., spec. interne medicine z Interne klinike UKC Ljubljana. »Obravnava starostnika bi morala biti drugačna od obravnave mlajših bolnikov – kar se v praksi premalokrat izvaja. Posledica je slabši izid zdravljenja in poslabšanje funkcionalnega in kognitivnega stanja.«

Osnovni cilj je ohranjanje samostojnosti in mobilnosti

Osnovni cilj zdravljenja starostnikov ni podaljševanje življenja, pač pa ohranjanje samostojnosti, mobilnosti in funkcionalnosti. Šabović je poudaril, da je pri starostnikih hkrati pogosto prisotnih več kroničnih bolezni ter sočasni telesni in kognitivni upad. Klinična slika je neznačilna, zdravljenje pa pogosto spremljajo zapleti. Zgolj prenos protokola zdravljenja z mlajših bolnikov na starostnike se v praksi ni izkazal za uspešnega – čeprav se pogosto izvaja. Ključno orodje za oceno stanja starostnika je geriatrični pregled. Gre za obsežen in natančen pregled, ki zahteva dodatno znanje in bi ga bilo treba za vsakdanjo rabo skrajšati in poenostaviti. »Kakšen naj bo tak ‘skrajšan’ pregled, je stvar razpravljanja, a v tujini že obstajajo primeri dobrih praks,« pravi Šabović. Verjetno bi bilo treba izvesti več vrst pregledov: 1. obsežni pregled, ki bi se izvajal enkrat na leto in v katerem bi podali medicinsko, funkcionalno, psihološko in socialno oceno starostnika; 2. hitri pregled za oceno tveganja ob sprejemu v bolnišnico; 3. ocena telesnega in kognitivnega stanja med hospitalizacijo; 4. ocena telesnega in kognitivnega stanja in geriatričnih simptomov ob zaključku bolnišničnega zdravljenja. 

Do starosti 80 let telesna zmogljivost upade za polovico, najočitnejša posledica tega pa je krhkost. Krhki so skoraj vsi devetdesetletniki – čeprav gre za stanje, ki ga je mogoče z ustrezno prehrano in telesno aktivnostjo preprečiti. Krhkost poveča tveganje za padce, hospitalizacijo in umrljivost ter gre z roko v roki s podhranjenostjo.

Starostnikom predpisana zdravila, ki jih ne potrebujejo

Velik problem pri starostnikih je tudi polifarmacija – sočasno prejemanje več zdravil na recept. Šabović je pojasnil, da je polifarmacija posledica polimorbidnosti, vendar »je potrebno razlikovati med zdravili, ki niso potrebna, in tistimi, ki jih starostnik za obvladovanje svojih kroničnih bolezni nujno potrebuje«. Nujno je, da lečeči zdravnik hitro prepozna neustrezna zdravila in njihove kombinacije. Pri tem so mi v pomoč podatkovne baze zdravil in različne aplikacije. Poseben izziv predstavlja poslabšanje zdravstvenega stanja, ki zahteva sprejem v bolnišnico. Ko se to zgodi, pogosto pride do zapletov zdravljenja, ki bi se jim z določenimi ukrepi lahko izognili. Šabović jih je naštel kar nekaj, med drugim zgodnjo mobilizacijo, fizioterapijo, prijazno okolje, sodelovanje svojcev, preprečevanje in ustrezna navodila za obravnavo delirija, ustrezna prehrana itd.

Krhkost starostnikov: kako jo prepoznati in kako ukrepati

Krhkost starostnikov je pogost vzrok za padce in poslabšanje njihovega siceršnjega zdravstvenega stanja. Poveča tveganje za hospitalizacijo in smrt, njeno preprečevanje pa je ena ključnih nalog pri celostni obravnavi ostarelih ljudi. Izzive, ki jih krhkost predstavlja tako za starostnike kot tudi za njihove svojce in skrbnike ter zdravstveno osebje, je podrobneje predstavil dr. Gregor Veninšek, dr. med, spec. interne medicine s Centra za geriatrično medicino UKC Ljubljana. Poudaril je, da krhkost bolje kot kronološka starost napoveduje nezmožnost skrbeti zase in razvoj odvisnosti od pomoči drugih pri vseh življenjskih opravilih, ter predstavil dva koncepta krhkosti: fenotipsko krhkost in za starostnike primernejši model akumulacije deficitov (kognitivnih, telesnih, čustvenih, socialnih). Fenotipska krhkost meri spremembo telesne mase, izčrpanost, telesno dejavnost, hitrost hoje in moč stiska roke. Akumulacija deficitov meri upad na posameznih področjih in jih sešteva – večja kot je njihova vsota, bolj je posameznik krhek.

Med najpomembnejšimi vzroki za neustrezno prehrano starostnikov so izguba apetita, nezmožnost nabave in priprave hrane, motnje delovanja prebavil, težave z grizenjem in požiranjem ter motnje vida. Pomembno vlogo igrajo tudi psihološki in socialni dejavniki, na primer depresija, demenca, osamljenost ter slabo ekonomsko stanje.

Za nekajkrat povečano tveganje za smrt in nepokretnost

Krhke starostnike bolj ogrožajo padci, zlom kolka, demenca, razvoj odvisnosti od pomoči drugih. Hospitalizacija je pogostejša, traja dlje časa in je povezana z več zapleti pri zdravljenju. »Krhki bolniki imajo za polovico daljšo ležalno dobo in do osemkrat povečano tveganje, da bodo umrli. V enotah intenzivne terapije umirajo dvakrat pogosteje, ne glede na vzrok, zaradi katerega so bili sprejeti. Krhkost skoraj podvoji tveganje za smrt pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo ali srčnim popuščanjem za več kot trikrat (pri nekaterih skupinah malignomov celo do osemkrat) poveča tveganje za smrt po operacijah. Za šestkrat se poveča potreba po dolgotrajni institucionalni oskrbi,« je najpomembnejša dejstva navedel Veninšek.

Krhkost, padci in zlomi kosti

Krhkost pogosto vodi v motnje ravnotežja, padce in zlome kosti. »Pri iskanju posameznikov, ki jih ogrožajo zlomi, si pomagamo s standardiziranimi vprašalniki. Z njihovo pomočjo ocenimo, kakšno je tveganje za padce. Pomembno je pridobiti tudi podatke o tem, ali je do padcev v preteklosti že prišlo, in o težavah z ravnotežjem oziroma hojo,« je pojasnil Boštjan Salobir, dr. med, spec. interne medicine s Centra za geriatrično medicino Interne klinike UKC Ljubljana. »Pri nizkem tveganju padcev opravimo testiranje hoje in ravnotežja, pri visokem tveganju pa multifaktorsko oceno tveganja padcev. Preventiva vključuje vaje za moč in ravnotežje, optimizacijo zdravil, prilagoditev domačega okolja, pregled pri podologu, prilagoditev obutve. Starostnika je treba tudi ustrezno podučiti. Veliko za to, da bo preprečil padce, z ustrezno telesno aktivnostjo lahko naredi sam,« nadaljuje sogovornik. Posebej izpostavi vlogo padcev pri osteoporoznih zlomih – padci so namreč glavni vzrok zanje, kar zahteva sočasno obravnavo zmanjšanja kostne mase in ustrezne ukrepe za napredovanje osteoporoze (zdravila, telesna vadba).

Prehrana starostnikov

Ne samo telesna krhkost, pri starostnikih je pogosta tudi tako imenovana prehranska krhkost. Gre za neustrezni vnos hrane, s katerim starostnik ne more pokriti svojih prehranskih potreb. »Neustrezna prehrana se pri starostnikih hitreje klinično odrazi v motnjah delovanja organov. Zmanjšano je delovanje imunskega sistema, pojavi se telesna krhkost in sarkopenija, pospeši se kognitivni upad, poveča se tveganje za nenalezljive kronične bolezni. Če uravnotežimo prehrano, se navedena stanja izboljšajo, je v predavanju o prehrani starostnikov pojasnila dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, spec. anesteziologije in intenzivne perioperativne medicine z Enote za klinično prehrano Onkološkega inštituta Ljubljana.

Med najpomembnejšimi vzroki za neustrezno prehrano starostnikov so izguba apetita, nezmožnost nabave in priprave hrane, motnje delovanja prebavil, težave z grizenjem in požiranjem ter motnje vida. Pomembno vlogo igrajo tudi psihološki in socialni dejavniki, na primer depresija, demenca, osamljenost ter slabo ekonomsko stanje. Kar 35 odstotkov starostnikov, ki živijo doma, je podhranjenih, v zdravstvenih ustanovah pa je ta delež še bistveno višji. Prehranska ogroženost se izrazito začne povečevati po 65. letu starosti. Med 75. in 84. letom starosti se zaradi zmanjšanega vnosa hrane in njene neustrezne sestave pokritje prehranskih potreb zmanjša z 88 na 77 odstotkov, je poudarila Rotovnik Kozjek. Najpogostejši je pomanjkljiv vnos beljakovin, prehranskih vlaknin, karotenoidov, kalcija, magnezija, kalija ter vitaminov B6, B12, D in E.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj