Pri telesno aktivnih starostnikih v možganih nastaja več specifičnih beljakovin, ki krepijo povezave med nevroni. Posledica je manj izgube spomina in ostalih kognitivnih funkcij. Skratka – zaradi rekreiranja poleg telesa tudi možgani na starost delujejo veliko bolje.
Izničen učinek toksičnih beljakovin
Študija, ki so jo izvedli na UC San Francisco in 7. januarja objavili v The Journal of the Alzheimer’s Association, pa je pokazala še nekaj – kar je raziskovalce popolnoma presenetilo. Zaščitni učinek beljakovin, ki krepijo povezave med nevroni, so ugotovili tudi pri ljudeh, katerih možgani so bili ob smrti »prežeti« s toksičnimi beljakovinami. Slednje so sicer značilne za nevrodegenerativne bolezni. “Prvič smo na ljudeh dokazali, da je regulacija sinaptičnih beljakovin povezana s telesno aktivnostjo in da ima ugodne vplive na kognitivne funkcije,” je povedala nevrologinja dr. Kaitlin Casaletto iz UC San Francisco, ki je vodila študijo. Raziskovalci so uporabili podatke iz projekta Memory and Aging, ki ga izvajajo na Univerzi Rush (Chicago). V njem spremljajo telesno aktivnost starostnikov, ki tudi dovolijo, da se njihove možgane po smrti uporabi v raziskovalne namene.
Več specifičnih beljakovin – boljši živčni signali
Starejši ljudje, ki ostanejo telesno aktivni, imajo višje ravni beljakovin, ki olajšajo izmenjavo informacij med nevroni. Tisto, kar je presenetilo raziskovalce, je pa bil je obseg zaščitnega učinka. Segal je onkraj hipokampusa (v katerem se nahaja možganski center za spomin), in zajemajo druge možganske regije, povezane s kognitivnimi funkcijami. Kaže, da ima telesna aktivnost globalni učinek na možgane. Podpira sintezo in delovanje beljakovin, ki olajšajo sinaptični prenos, pojasnjujejo avtorji.
Sinapse ščitijo možgane
Možgani večine starejših odraslih kopičijo amiloid beta in tau – toksični beljakovine, ki sta značilni za patologijo Alzheimerjeve bolezni. Velja, da se najprej kopiči (v obliki plakov) amiloid beta, potem pa se začne kopičiti še tau. To povzroči, da sinapse in nevroni propadejo. Zdi se, da se sinaptična celovitost – ne glede na to, ali je bila izmerjena v hrbtenični tekočini živih odraslih ali pri obdukciji možganov, zmanjša razmerje med amiloidom beta in tau ter med tau in nevrodegeneracijo. “Pri starejših odraslih z višjimi ravnmi beljakovin, povezanih s sinaptično celovitostjo, je kaskada nevrotoksičnosti oslabljena,” je prepričana Casaletto. Se nam torej obeta še eno preventivno “orožje” za boj proti Alzheimerjevi bolezni? Casaletto pravi: da, in nadaljuje: “Telesna aktivnos je enostavna, pocein in jo je mogoče prilagajati zdravstvenemu stanju starostnika. Ohranja sinaptično celovitost in s tem upočasni ali celo prepreči razvoj Alzheimerjeve bolezni.”
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
Morda vas zanima tudi:
