Prehranjevalne navade vplivajo na demenco, ključni dve živili

Prehranjevalne navade vplivajo na mnoge kronične bolezni, dokazi o tem, kako pomembna je hrana za naše ne-zbolevanje, pa se kopičijo zadnjih nekaj desetletij. Kljub temu v razvitem svetu prehrana postaja manj kakovostna, v njej pa prevladujejo sladke pijače in industrijsko predelana živila.

Dieta, bogata z zeleno listnato zelenjavo, jagodičevjem, oreščki, polnozrnatimi živili in ribami pri človeku zmanjša tveganje za demenco. Foto: Bigstock

Nova spoznanja kažejo, to, kar jemo, igra pomembno vlogo tudi pri tveganju za demenco. Ključni sta dve živili, piše v raziskovalnem poročilu, 22. aprila letos objavljenem v strokovni reviji Neurology. Pripravili so ga na Univerzi Bordeaux, v njem pa analizirali prehranske navade ljudi z demenco in tistih brez nje.

Hrana in degenerativna nevrološka obolenja

Nobena skrivnost ni, da zdrava prehrana koristi možganom. Kaj pa hrana in degenerativna nevrološka obolenja? Kaže, da povezava obstaja tudi tu, in to močna. Ljudje, katerih dieta je pretežno sestavljena iz predelanega mesa, škrobnih živil in prigrizkov, pogosteje zbolevajo za demenco kot ljudje, ki se prehranjujejo drugače.

Kaj jesti za preprečevanje demence?

V prehrani človeka obstaja zapletena medsebojna povezanost živil in pomembno je razumeti, da to zelo vpliva na možgane. Prehrana postaja obetajoč način za preprečevanja demence, je prepričana Cécilia Dr. Samieri iz Univerze Bordeaux. “Številne raziskave so pokazale, da dieta, bogata z zeleno listnato zelenjavo, jagodičevjem, oreščki, polnozrnatimi živili in ribami, pri človeku zmanjša tveganje za demenco,” pojasnjuje Samieri, in nadaljuje: “Večina prehranskih študij se osredotoča na količino hrane in pogostost obokov. Mi smo šli še korak dlje, Pregledali smo prehranska omrežja in ugotovili pomembne razlike v načinu prehranjevanja pri ljudeh z demenco.”

Testne osebe spremljali pet let

V raziskavi Samierijeve je sodelovalo 209 ljudi s povprečno starostjo 78 let, ki so imeli demenco, in 418 ljudi brez nje. Skupini sta se ujemali glede na starost, spol in izobrazbo. Vsi udeleženci so pred petimi leti izpolnili vprašalnik, v katerem so označili, kako pogosto uživajo posamezna živila (od največ enkrat na mesec do več kot štirikrat na dan) in v kakšne kombinacije jih sestavljajo. Raziskovalci so potem način prehranjevanja primerjali s podatkom, koliko testnih oseb je v naslednjih letih zbolelo za demenco. Ugotovili so, da je bilo med skupinama le malo razlik v količini zaužite hrane. Sta se pa močno razlikovali po prehranskih omrežjih (vrste živil in kombiniranje-le teh).

Ključna živila predelano meso, škrobna živila in sladkor

“Predelano meso je bilo ključno živilo v prehranskih omrežjih ljudi z demenco. Običajno so jedli visoko predelano meso (klobase, prekajeno meso in paštete) in škrobnata živila (krompir). Obrok so pogosto zaključili s prigrizki (piškoti in torte) in alkoholom. Količina živil kot taka pri zbolevanju za demenco ni igrala pomembne vloge, ključno je bilo njihovo kombiniranje. Ljudje brez demence so meso kombinirali s sadjem in zelenjavo, krompir pa pogosto z ribami in morskimi sadeži,” pravi Samieri. Razlike v prehranskih omrežjih so se pokazale že leta prej, preden so ljudem z demenco postavili diagnozo. Pomemben pa je še en vidik raziskave. Dokazala je, da preučevanje prehrane na način raziskovanja prehranskih omrežij poenostavlja sicer izjemno zapleteno korelacijo med živili in biološkimi procesi, ki čez leta privedejo (ali pa pač ne), do bolezni.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj