Vrtnarjenje postaja vse bolj priljubljen hobi tudi pri mladih in tistih, ki prej niso imeli nobenega stika z zemljo. Ne brez razloga: dokazano izboljša zdravje in počutje ter celo pomembno zmanjša tveganje za nekatere bolezni.
Britanska študija, v kateri je sodelovalo več kot pol milijona ljudi (njihove življenjske navade so spremljali 11 let), je potrdila, da vrtnarjenje tveganje za demenco zmanjša za 20 %. Navedeno velja tudi ob upoštevanju genskih dejavnikov, družinske obremenjenosti (pojavljanje demence v družini), starosti, razvad (kajenje, uživanje alkohola), debelosti.
Ni pa vrtnarjenje edino opravilo, ki pomaga preprečiti demenco. Še bolj uspešna metoda je intenzivna športna aktivnost: kolesarjenje in hitra hoja, še posebej v klanec, tveganje zmanjšata za 35 %. Izjemno pomembno vlogo ima tudi ohranjanje socialnih stikov, pravijo raziskovalci.
Izboljšanje prekrvavitve možganov zmanjša tveganje za demenco
In kako pri preprečevanju demence delujejo posamezne dejavnosti? Avtorji pravijo, da gre pri dejavnostih, ki vključujejo fizično aktivnost, predvsem za vpliv na delovanja srca in ožilja, kar vodi v izboljšanje prekrvavitve možganov – in s tem na eni strani preskrbo s hranili in kisikom, da drugi pa uspešno odstranitev (potencialno škodljivih) snovi, ki nastajajo med procesom celične presnove. Intelektualne dejavnosti in druženje z družino in prijatelji pa izboljšajo kognitivne funkcije preko socialne interakcije.
Prehrana in Alzheimerjeva bolezen – kaj jesti za manjše tveganje za demenco
Uživanje zelene listnate zelenjave, jagodičevja, oreščkov in rib zmanjša tveganje, da bomo zboleli za Alzheimerjevo boleznijo (najpogostejšo obliko demence), je prepričana Cécilia Dr. Samieri iz Univerze Bordeaux.
Vodila je študijo, v kateri je sodelovalo 209 ljudi s povprečno starostjo 78 let, ki so imeli Alzheimerjevo bolezen, in 418 ljudi brez nje. Skupini sta se ujemali glede na starost, spol in izobrazbo. Vsi udeleženci so ob vključitvi v študijo – ko še nihče od njih ni imel Alzheimerjeve bolezni, izpolnili vprašalnik glede uživanja navedenih živil (od največ enkrat na mesec do več kot štirikrat na dan), ter načinu, kako jih vsakodnevno kombinirajo.
Raziskovalci so potem to primerjali s podatkom, koliko od njih jih je v naslednjih letih zbolelo za Alzheimerjevo boleznijo. Ugotovili so, da je bilo med skupino, ki je zbolela, in tisto, ki ni, le malo razlik v količini zaužite hrane. Sta se pa močno razlikovali glede na to, katera živila sta uživali in kako sta jih kombinirali.
Ključno predelano meso, kombinirano s krompirjem, slaščicami in alkoholom
Predelano meso je bilo ključno živilo pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo. Običajno so jedli visoko predelano meso (klobase, prekajeno meso in paštete) in škrobnata živila (krompir). Obrok so pogosto zaključili s slaščicami: piškoti ali tortami, in alkoholom. Ljudje brez demence so meso kombinirali s sadjem in zelenjavo, krompir pa z ribami in morskimi sadeži. Raziskava je potrdila, da količina živil sama po sebi pri zbolevanju za Alzheimerjevo boleznijo ni igrala pomembne vloge. Ključno je bilo njihovo kombiniranje – kar potrjuje izjemno pomembno povezavo med tem, kar jemo danes, in med tem, kako zdravi bomo deset, petnajst let kasneje.
Vir:
Murroni V, Cavalli R, Basso A, et al. Effectiveness of Therapeutic Gardens for People with Dementia: A Systematic Review. Int J Environ Res Public Health. doi: 10.3390/ijerph18189595.
Wesselman LMP, van Lent DM, Schröder A, et al. Dietary patterns are related to cognitive functioning in elderly enriched with individuals at increased risk for Alzheimer’s disease. Eur J Nutr. 2021. doi: 10.1007/s00394-020-02257-6.
