Pri 79-letnikih enako novih nevronov kot pri 20-letnikih

Upad miselnih funkcij na starost ni nekaj neizogibnega. Pri starejših je rast in obnova možganskih celic, ki sodelujejo pri spominu in kognitivnih funkcijah, enaka kot pri dvajsetletnikih.

Pri starostnikih nastaja enako novih nevronov kot pri mlajših odraslih.

Raziskovalci kolumbijske univerze so pregledali dele možganov, odgovorne za miselne funkcije in spomin. Ugotovili so, da se pri 79 letnikih v hipokampusu na novo formira enako nevronov kot pri 20 letnikih. Odkritje nakazuje, da starost sama po sebi ne vpliva na upad miselnih funkcij in da demenca na starost ni neizogibna.

V domovih za starostnike dementen vsak tretji

Ena od stvari, ki se jih najbolj bojimo na starost, je demenca. Število bolnikov naj bi se v naslednjih 10 letih povečalo za 40 odstotkov, starost pa velja za enega od največjih dejavnikov tveganja. V Sloveniji se je v obdobju zadnjih 10 let število starejših od 65 let povečalo za 25 odstotkov, število starejših od 80 let pa kar za 66 odstotkov. Tretjina stanovalcev v domovih za starostnike ima demenco.

Evropski parlament je demenco razglasil za javno-zdravstveno prioriteto.

V Sloveniji nimamo primernega registra bolnikov z demenco, niti ni bila doslej opravljena nobena epidemiološka študija, s katero bi prišli do zanesljivih podatkov o številu bolnikov. Kljub temu si lahko pomagamo s podatkih tujih raziskav, zlasti iz primerljivo razvitega področja Evrope, ob predpostavki, da v Sloveniji ni bistvene razlike v prevalenci demence. Tako lahko ocenimo predvideno število bolnikov z demenco v Sloveniji. Upoštevajoč rezultate raziskave EuroCoDe1 jih je med 30 in 35 tisoč.

Novi nevroni nastajajo tudi v pozni starosti

Ali so možgani starih ljudi sposobni tvoriti nove nevrone podobno, kot to počnejo pri mladih, je predmet intenzivne znanstvene diskusije. Do sedaj je veljajo, da se ta sposobnost s starostjo zmanjšuje. Rast novih nevronov se na starost ne zmanjša. Študija, ki so jo na možganih zdravih donorjev vseh starosti in obeh spolov opravili na raziskovalci kolumbijske univerze (ZDA), pa upad kognitivnih funkcij prikazuje v drugačni luči.

Rast novih nevronov se na starost ne zmanjša.

Znanstveniki so pod drobnogled so vzeli del možganov, imenovan hipokampus in ugotovili, da je rast novih nevronov v njem pri starostnikih enaka kot pri mlajših odraslih. Odkritje nakazuje nove smeri obravnave upada miselnih funkcij in odpira številna nova vprašanja. Vodja študije prof. dr. Maura Boldrini iz Univerze Columbia pravi, da ugotovitve dokazujejo, da je čustveno in kognitivno pešanje starostnikov veliko počasnejše, kot velja v javnosti.

Slabo ožilje, odmrli nevroni

Močnejša in bolj kompleksna kot je, bolj je sposobna oblikovati opravljati svoje naloge. Hipokampus poleg spomina nadzira tudi čustva, zato je njegova sposobnost oblikovanja novih nevronov in povezav ključna za duševno zdravje. Doslej je bilo splošno sprejeto, da imajo ljudje s psihičnimi motnjami šibkejšo mrežo nevronov in da slednja slabi s staranjem, kar so pripisovali zmanjšani sposobnosti možganov za tvorbo novih možganskih celic.

Nevroni brez hrane in kisika odmrejo, zdravo ožilje pomembno.

Raziskava Univerze Columbia, ki je posebna tudi po tem, da so raziskovalci hkrati preučevali nastajanje novih nevronov in stanje žil v hipokampusu pri prej zdravih ljudeh, kaže drugače. »Ugotovili smo, da je sposobnost tvorbe novih nevronov iz progenitorničnih celic pri starostnikih enaka kot pri mladih,« pojasnjuje prof. dr. Maura Boldrini, in nadaljuje: «Del hipokampusa, ki je zadolžen za oblikovanje novih spominov, se pri starostnikih ne zmanjšuje. Novi nevroni nastajajo enako kot pri mladih. Se pa zaradi slabše oskrbe s hranilnimi snovmi zaradi »opešanih« žil zmanjšujejo povezave med njimi. Skrb za ožilje – vemo, kako pomembno vlogo pri tem imajo prehrana, gibanje in vzdrževanje primerne telesne teže, je torej ključna tudi za dobro delujoče možgane.

Kontra ugotovitev: Rast se v puberteti ustavi

Revija Nature pa je pred kratkim objavila študijo, katere ugotovitve so popolnoma drugačne. Raziskovalci kalifornijske univerze trdijo, da s puberteto »dozorijo« tudi nevroni in da se po tem obdobju nastanek novih ustavi oziroma zelo upočasni. Specifične markerje (označevalce) so iskali v možganih živih ljudi in zaključili, da je naj bi bila starost, pri kateri se to zgodi, okrog 13 let.

Metoda, ki so so uporabili, je bila sicer popolnoma drugačna od tiste, ki jo je uporabila ekipa Boldrinijeve. Slednja je delala z možgani sicer zdravih ljudi obeh spolov, ki so nenadoma umrli. Takoj po smrti so jim vzeli vzorce možganov, jih natančno pregledali in ugotovitve obtežili s podatkih iz njihovih zdravstvenih kartotek.

Zaključek

Dve raziskavi, opravljeni v zelo uglednih inštitucijah, na enako vprašanje ponujata dva popolnoma različna odgovora. Kdo ima bolj prav, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da vse bolj postaja jasno, da je starost resnično lahko zgolj številka, ki meri leta, skrb za to, kako se bomo počutili na jesen življenja, pa se začne v otroštvu, z vzgojo v zdrav način življenja.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj