Ali so možgani starih ljudi sposobni tvoriti nove nevrone podobno, kot to počnejo pri mladih, je predmet intenzivne znanstvene diskusije. Dve raziskavi, opravljeni v zelo uglednih inštitucijah, na to vprašanje ponujata dva popolnoma različna odgovora.
Dve študiji, dvoje popolnoma različnih ugotovitev
Novi nevroni v starosti nastajajo podobno kot v mladosti, ugotavljajo raziskovalci Univerze Kolumbija (ZDA). Starost sama po sebi na ta proces ne vpliva. Njihovi kolegi iz Univerze Kalifornija (ZDA) pa so prepričani, da se nastanek novih nevronov po puberteti praktično ustavi oziroma zelo upočasni.
Kdo ima bolj prav, bo pokazal čas. Dejstvo pa je, da vse bolj postaja jasno, da je starost resnično lahko zgolj številka, ki meri leta, skrb za to, kako se bomo počutili na jesen življenja, pa se začne v otroštvu, z vzgojo v zdrav način življenja.
V domovih za starostnike dementen vsak tretji
Ena od stvari, ki se jih najbolj bojimo na starost, je demenca. Število bolnikov naj bi se v naslednjih 10 letih povečalo za 40 odstotkov, starost pa velja za enega od največjih dejavnikov tveganja.
Evropski parlament je demenco razglasil za javno-zdravstveno prioriteto.
V Sloveniji še brez registra bolnikov
Najpogostejša oblika demence pri starostnikih je Alzheimerjeva bolezen. V Sloveniji nimamo primernega registra bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, niti ni bila doslej opravljena nobena epidemiološka študija, s katero bi prišli do zanesljivih podatkov o številu bolnikov.
Pri nas zanesljivih podatkov o številu bolnikov ni.
Kljub temu si lahko pomagamo s podatkih tujih raziskav, zlasti iz primerljivo razvitega področja Evrope, ob predpostavki, da v Sloveniji ni bistvene razlike v prevalenci demence. Tako lahko ocenimo predvideno število bolnikov z demenco v Sloveniji. Upoštevajoč rezultate raziskave EuroCoDe1 jih je med 30 in 35 tisoč.
Novi nevroni nastajajo tudi v pozni starosti
Do sedaj je veljajo, da je upad miselnih funkcij posledica odmrtja nevronov in da na starost novi nevroni ne nastajajo. Študija, ki so jo na možganih zdravih donorjev vseh starosti in obeh spolov opravili raziskovalci kolumbijske univerze (ZDA), pa kaže nasprotno.
Rast novih nevronov se na starost ne zmanjša, je veljalo do sedaj.
Znanstveniki so pod drobnogled so vzeli del možganov, imenovan hipokampus in ugotovili, da je rast novih nevronov v njem pri starostnikih enaka kot pri mlajših odraslih.
Odkritje nakazuje nove smeri obravnave upada miselnih funkcij in odpira številna nova vprašanja. Vodja študije prof. dr. Maura Boldrini iz Univerze Kolumbija pravi, da ugotovitve dokazujejo, da je čustveno in kognitivno pešanje starostnikov veliko počasnejše, kot velja v javnosti.
Slabo ožilje, odmrli nevroni
Močnejša in bolj kompleksna kot je, bolj je sposobna oblikovati opravljati svoje naloge. Hipokampus poleg spomina nadzira tudi čustva, zato je njegova sposobnost oblikovanja novih nevronov in povezav ključna za duševno zdravje.
Doslej je bilo splošno sprejeto, da imajo ljudje s psihičnimi motnjami šibkejšo mrežo nevronov in da slednja slabi s staranjem, kar so pripisovali zmanjšani sposobnosti možganov za tvorbo novih možganskih celic.
Nevroni brez hrane in kisika odmrejo, zdravo ožilje pomembno.
Raziskava Univerze Kolumbija je posebna tudi po tem, da so raziskovalci hkrati preučevali nastajanje novih nevronov in stanje žil v hipokampusu pri prej zdravih ljudeh.
»Ugotovili smo, da je sposobnost tvorbe novih nevronov iz progenitorničnih celic pri starostnikih enaka kot pri mladih,« pojasnjuje prof. dr. Maura Boldrini, in nadaljuje: «Del hipokampusa, ki je zadolžen za oblikovanje novih spominov, se pri starostnikih ne zmanjšuje. Novi nevroni nastajajo enako kot pri mladih. Se pa zaradi slabše oskrbe s hranilnimi snovmi zaradi »opešanih« žil zmanjšujejo povezave med njimi.”
Skrb za ožilje – vemo, kako pomembno vlogo pri tem imajo prehrana, gibanje in vzdrževanje primerne telesne teže, je torej ključna tudi za dobro delujoče možgane.
Kontra ugotovitev: Rast se v puberteti ustavi
Revija Nature pa je pred kratkim objavila študijo, katere ugotovitve so popolnoma drugačne. Raziskovalci iz Univerze Kalifornija trdijo, da s puberteto »dozorijo« tudi nevroni in da se po tem obdobju nastanek novih ustavi oziroma zelo upočasni. Specifične markerje (označevalce) so iskali v možganih živih ljudi in zaključili, da je naj bi bila starost, pri kateri se to zgodi, okrog 13 let.
Po puberteti novi nevroni praktično ne nastajajo več, kaže druga študija.
Metoda, ki so so uporabili kalifornijski razsikovalci, je bila sicer popolnoma drugačna od tiste, ki jo je uporabila ekipa Boldrinijeve. Slednja je delala z možgani sicer zdravih ljudi obeh spolov, ki so nenadoma umrli. Takoj po smrti so jim vzeli vzorce možganov, jih natančno pregledali in ugotovitve obtežili s podatkih iz njihovih zdravstvenih kartotek.
