Starost je dandanes precej drugačna, kot je bila nekdaj, in pogosto zgolj številka. Mnogo ljudi, ki so že upihnili 75. svečko na torti, se po zdravju telesa in duha lahko primerja z veliko mlajšimi vrstniki. Postavlja se vprašanje, ali je tradicionalna meja, pri kateri naj bi se začela starost, 65 let sploh še smiselna. V EU je vse več pobud, naj bi mejo, ko nekdo obvelja za starostnika, dvignili – na 75 let starosti.
V Sloveniji je v domovih za starostnike nastanjena približno desetina starejših od 80 let. Preostali živijo doma, mnogokrat popolnoma odvisni od pomoči svojcev. To nalogo največkrat prevzamejo ženske in je najpogostejši vzrok izgorelosti. Včasih je dovolj že dobra ideja ali majhna sprememba, ki se je sami niti ne domislimo, in skrb za starostnika postane manj stresna. Povzeli smo nekaj najpogostejših težav ter poiskali ideje, kako jih rešiti.
Noče se umivati
Opuščanje osebne higiene je ena najpogostejših težav, s katero se spoprijemajo skrbniki starostnikov. Kako torej ravnati, ko se starostnik noče umivati? Obzirno, s prijaznim glasom ga/jo vprašajte, zakaj noče, in poskusite najti pravi vzrok. Ga/jo je strah padca? Je vzrok v temperaturi vode? Gre za demenco, zaradi katere pozablja na osebno higieno? Kopanje spremenite v prijetno opravilo, v kad postavite stol in steno opremite z držalom. Poskrbite za dovolj zasebnosti, na primer za prhanje v kopalkah.
Zavračanje hojce ali invalidskega vozička
Pogovorite se o prednostih, ki jih hojca prinaša, in jih izpostavite. »Grožnja« s posledicami neuporabe največkrat ne zaleže. Hojca ni dokaz invalidnosti, pač pa pripomoček, ki izboljša samostojno gibanje in mobilnost. Izpostavite, da bo uporaba hojce izboljšala hojo na dolgi rok in preprečila padce. Poskrbite, da bo starostnik videl uporabo v praksi in pri tistih, ki jih pozna in so podobne starosti. Uporabite neverbalno komunikacijo: namesto da bi ukazali, vzemi hojco, jo preprosto »porinite« v roke. Ne vztrajajte pri uporabi v vseh situacijah, temveč sklepajte kompromise. Vaš bližnji ne bo imel nič proti pri uporabi hojce v trgovini, na obiskih pa se bo verjetno raje naslonil na vašo roko.
Zavračanje menjavanja perila in preostalih oblačil
Starostnik ima pogosto najljubša oblačila, ki jih neprestano nosi. Če jih redno daje v pranje in je problem samo v njihovem izgledu, se s tem ne obremenjujte. Drugače je, če vztraja v umazanih oblačilih. Problem rešite tako, da jih, medtem ko se prha, vzamete, potisnete v pralni stroj in ga vključite. Poskrbite, da so mu/ji najljubša oblačila vedno na voljo oprana – kupite več enakih kosov. Oblačenje vedno istih oblačil je lahko zgodnji znak Alzheimerjeve bolezni.
Apatija in zaprtost vase
Poskrbite, da bi imel starostnik dovolj možnosti za socialne stike. Človek hitro postane apatičen in zaprt vase, če ne more iz stanovanja, ker nima prevoza, ali pa ker prijatelji ne kličejo več, ker so se preselili, zboleli ali umrli. Starostniki pogosto izgubijo zanimanje za svoje prejšnje aktivnosti, ker v njih ne morejo več sodelovati tako, kot so nekoč. Za nekoga, ki je rad slikal, zdaj pa zaradi artritisa težko drži čopič v rokah, je razumljivo, da tega noče več početi. Pomagate lahko tako, da predlagate alternativne oblike aktivnosti, na primer obisk muzeja, pomoč vnukom pri risanju in podobno. Če je starostnik apatičen, čeprav ima veliko za početi, je to lahko znak za depresijo in/ali demenco. V obeh primerih je potrebno zdravljenje.
Izbirčnost pri hrani
Raje, kot da se osredotočate na to, da bodo obroki zdravi, starostniku ponudite tisto, kar je vedno rad jedel. Izgubljanje okusa lahko povzroči, da se vsa hrana zdi plehkega okusa. Rešitev je uporaba več začimb. Ko starostnik začne hujšati, je najpomembneje, da uživa hrano, ki jo ima rad. Izjema so stanja, ki zaradi zdravstvenih razlogov omejujejo nekatera živila. Poskrbite, da bo imel vedno na voljo dovolj visokokaloričnih prigrizkov. Iz prehranjevanja ne delajte drame, saj bo to povzročilo le spopad vaše in njegove volje. Nekateri starostniki zaradi demence preprosto pozabijo jesti.
Prepirljivost
Zavedajte se, da vaš bližnji bolje kot večina vaših znancev in prijateljev ve, kam pritisniti, da vam bo »dvignilo pritisk«. Od vas je odvisno, ali tako početje dopustite. Gre le za poskus obvladovanja okolice, ki ga ne gre jemati osebno. Recite si, no, spet se je začelo, vendar ne pokažite, da vas vse skupaj jezi. Ne pustite se sprovocirati, sicer se lahko besedni dvoboj vleče v nedogled. Postavite meje pri stvareh, pri katerih ne sme biti pregovarjanja, na primer: dokler se ne pripne z varnostnim pasom, ne boste speljali, ali pa dokler ne vzame zdravil, ne dobi zajtrka. Če je vzrok demenca, je prepirljivost posledica izgube sposobnosti racionalnega razmišljanja.
Izbruhi jeze
Zavestno se uprite želji, da bi vzrojili nazaj. Sicer se boste zapletli v čustveno spiralo, ki ne bo koristila nikomur. Mirno povejte, da razumete njegovo/njeno jezo zaradi tega in tega (poimenujte vzrok), in ga/jo vprašajte, kaj želi, da v zvezi s tem naredite. Občutek razumljenosti je pogosto dovolj, da jeza izpuhti. Potem se lahko lotite konstruktivnih rešitev. Če se izbruh jeze nadaljuje, starostniku razložite, da ste ga pripravljeni poslušati, ampak samo, če neha kričati na vas. Ohranite mirno kri in ostanite spoštljivi, čeprav je to težko. Ne pozabite, da ima med napadom jeze močan občutek, da je okolica nepoštena do njega in da se mu godi krivica. Včasih pomaga, da preprosto preslišite »grde« besede in se odzovete zgolj na prijazne. Potrudite se, da bo imel/-a občutek vsaj delnega nadzora nad svojim življenjem. Napadi jeze in nesramnost do okolice so pogosto posledica občutka nemoči.
Zavračanje jemanja zdravil
Najprej se pogovorite z zdravnikom. Ali starostnik resnično potrebuje toliko zdravil? Ali bi lahko zmanjšali odmerke? Ali obstajajo alternativne oblike, na primer v obliki sirupa ali praška, ki ga lahko vmešate v sok ali zmiksano sadje? Če je odgovor da, si vzemite nekaj minut več in odmerek pripravite na ta način. Jemanje zdravil naj bo prvo jutranje opravilo, ko je starostnik še »pri volji« in pripravljen sodelovati. Dogovorite se, da bodo vsi v gospodinjstvu zdravila in/ali prehranska dopolnila jemali hkrati s starostnikom. Tako bo »proces« sprejel kot normalno dnevno opravilo. Pomaga tudi, če mu/ji na razumljiv način razložite prednosti vsakega zdravila posebej.
Viri:
Bell SP, Patel N, Patel N, Sonani R, Badheka A, Forman DE. Care of older adults. J Geriatr Cardiol. 2016;13(1):1-7. doi:10.11909/j.issn.1671-5411.2016.01.019
Parkar, Shubhangi R. Elderly mental health: needs. Mens sana monographs vol. 13,1 (2015): 91-9. doi:10.4103/0973-1229.153311
Giuli C, Papa R, Lattanzio F, Postacchini D. The Effects of Cognitive Training for Elderly: Results from My Mind Project. Rejuvenation Res. 2016 Dec;19(6):485-494. doi: 10.1089/rej.2015.1791. Epub 2016 Apr 8. PMID: 26952713; PMCID: PMC5178004.
NIH. National Institute on Ageing. https://www.nia.nih.gov/health/aging-place-growing-older-home
