Duševne bolezni: 34 različnih diagnostičnih modelov

Kdaj ima nekdo resnično težave z duševnim zdravjem, ki potrebujejo zdravljenje, in po katerih kriterijih (modelih) se to ocenjuje?

Slovenija ima enega najvišjih količnikov samomora v EU, najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo pa sta depresija in anksioznost. Foto: Bigstock

Analiza modelov za ocenjevanje, diagnosticiranje in zdravljenje težav z duševnim zdravjem je pokazala, da je treba prenoviti kriterije, po katerih ocenjujemo duševno stanje posameznika in postavljamo diagnozo duševne bolezni.

34 različnih modelov, kriteriji za izbiro določenega nejasni

Švicarski in britanski raziskovalci so proučili več kot 100 strokovnih publikacij o duševnem zdravju. Identificirali so kar 34 različnih modelov, ki se v praksi uporabljajo za ocenjevanje duševnega stanja posameznika. Uporabljajo jih tako praktiki (psihologi, psihiatri) kot bolniki in njihovi svojci oziroma skrbniki. Čeprav so jih podrobno proučili, niso mogli določiti, po katerih kriterijih je neki model boljši od drugega. Zdi se, da gre za subjektivno oceno. Navedeno velja tako za biološke modele (ki se osredotočajo na telesne težave) kot za psihološke (ki se osredotočajo na um in vedenje), sociološke (ki se osredotočajo na to, kako družbene okoliščine vplivajo na ljudi) in kulturne (odražajo izkušnje posameznikov v določenem kulturnem okolju).

Zadnja izdaja DSM (Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders) iz leta 2013 – kjer so naštete in opisane diagnoze s področja psihe, navaja 160 različnih diagnoz. Leta 1978 jih je bilo manj kot 30. Publikacijo približno vsakih deset let izda Združenje ameriških psihiatrov (American Psychiatric Association) in ima velik mednarodni vpliv.

60 odstotkov vseh bolezni psihosomatskih

Pomembno vlogo pri duševnih boleznih, tako kot tudi pri vseh drugih (telesnih), igra placebo. Njegov ključni element je avtosugestija, za katero je nekdaj veljalo, da nima posebnega vpliva. Danes vemo, da ni tako. Znano je, da imajo bolniki z rakom, ki ponotranjijo prepričanje, da bodo premagali bolezen, manj stranskih učinkov kemoterapije in radioterapije ter živijo dlje in bolje. Vendar velja tudi obratno: če verjamemo (ali se pustimo prepričati), da je nepomembna okužba znanilec nečesa usodnega, lahko to po nepotrebnem plačamo zelo drago. 60 dstotkov vseh bolezni je psihosomatskih, kar pomeni, da jih sproži ali poslabša psiha. »Učinki placeba so ogromni in izjemno pomembni, čeprav večina ljudi misli drugače. Podvrženi smo jim bolj, kot si sploh lahko predstavljamo,« opozarja profesorica kognitivne psihologije dr. Maryanne Garry z univerze Wellington.

Stanje v Sloveniji: najpogostejši depresija in anksioznost

Slovenija ima enega najvišjih količnikov samomora v EU, najpogostejši duševni motnji med splošno populacijo pa sta depresija in anksioznost. Najpogostejši razlog za hospitalizacijo je shizofrenija. Duševne in vedenjske motnje so glede trajanja hospitalizacije med vsemi bolezenskimi stanji na prvem mestu (19 odstotkov bolnišničnih dni) in so vzrok za več kot četrtino popolnih invalidskih upokojitev. 26,6 odstotka vseh ambulantno predpisanih receptov je bilo izdanih za psiholeptike (prevladujejo anksiolitiki), 20,5 odstotka pa za psihoanaleptike (prevladujejo antidepresivi).

Analiza delovanja slovenske javne zdravstvene službe in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, je pokazala, da je teritorialna pokritost s psihiatričnimi službami neenakomerna. Mreža izvajalcev, ki izvajajo programe za duševno zdravje, ni vsem enako dostopna, zdravstveno osebje v njih pa je izrazito neenakomerno porazdeljeno. Služb za rehabilitacijo ni ali pa jih je premalo. Koordinacija psihosocialnih programov nevladnih organizacij je pomanjkljiva. Ministrstvo za zdravje nima posebnega registra nevladnih organizacij s področja duševnega zdravja in tudi sistematično ne vrednoti njihovih programov.

Število prvih obiskov zaradi duševnih motenj na 1000 prebivalcev po statističnih regijah (vir: Bait M et al. Duševno zdravje v Sloveniji, publikacija NIJZ)

Statistična regija:Število prvih obiskov/1000:
Pomurska61,1
Notranjsko-kraška54,8
Podravska51,5
Gorenjska49,2
Goriška48,7
Koroška47,0
Obalno-kraška46,5
Jugovzhodna Slovenija46,1
Savinjska39,9
Osrednjeslovenska39,0
Spodnjeposavska36,4
Zasavska34,4
Slovenija povprečje45,5

Viri:

Richter D & Dixon J. Models of mental health problems: a quasi-systematic review of theoretical approaches. Journal of Mental Health, 2022. Doi: 10.1080/09638237.2021.2022638

Michael RB, Garry M, Kirsch I. Suggestion, Cognition, and Behavior. Current Directions in Psychological Science, 2012;21(3):151-156. Doi: 10.1177/0963721412446369

Bait M et al. Duševno zdravje v Sloveniji. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2009. ISBN 9789616659444

Krek M et al. Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji v letu 2019. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2020. ISBN 23859741

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj