Zvin gležnja ali skočnega sklepa: kako ga sanirati?

Zvin gležnja je ena najpogostejših poškodb človeškega gibalnega sistema. Lahko bi rekli, da to ne preseneča, saj se prek skočnega sklepa absorbirajo velike sile pri stiku s tlemi. Do zvina lahko pride v različnih situacijah; dovolj je lahko že napačen oz. nekontroliran korak. Pogosto se pojavi tudi pri kontaktnih športih, kot so: košarka, nogomet, rokomet itn.

women leg ankle injury/painful, women touch the pain ankle leg

Gleženj oz. skočni sklep je sestavljen iz treh sklepov: zgornji skočni, spodnji skočni in prečni tarzalni sklep. Zgornji skočni sklep je najbolj obremenjen in posledično tudi pogosteje poškodovan. Skočni sklep obdaja sklepna ovojnica, za večjo čvrstost pa skrbi več vezi.

Med najpomembnejšimi so vezi na zunanji in notranji strani gležnja.

Notranjost sklepa prekriva sklepni hrustanec, ki omogoča gladko gibanje sklepnih površin v telesu. Nahaja se v večini sklepov, ki so ključni »nosilci« telesne mase, kot so: gleženj, kolk, koleno. Hrustanec je dovolj mehek, da absorbira udarce, in dovolj močen, da ga imamo vse življenje, če ne pride do mehanskih sprememb zaradi nepravilnih obremenitev.

Lili Milankovič, mag. kineziologije, Kineziološki center Knivital

Še en zelo pomemben člen, brez katerega ne bi mogli ustvariti gibanja v gležnju, pa so mišice. Te so peronealne mišice, ki se nahajajo na zunanjem robu gležnja in stopala ter so ključne za gib navzdol in navzven. Zraven sodelujejo še mečne mišice, brez katerih ne bi mogli narediti giba navzdol, ter sprednja in zadnja golenična mišica. Sprednja podpira stopalni lok in sodeluje pri gibu navznoter, zadnja pa je odgovorna za gib navzgor.

Mišice in sklepi gležnja morajo zagotavljati ustrezno stabilnost in gibljivost. Če to ni tako, lahko hitro pride do poškodb gležnja pa tudi stopala.

Gleženj je najbolj nestabilen v plantarni fleksiji (upogib gležnja, ko stopalo in prste pritegnemo proti sebi), hkrati z inverzijo (zvračanje stopala na navznoter) ali everzijo (zvračanje stopala navzven). Omenjeni položaj se pojavlja med tekom, hojo po razgibanem terenu in pri večini drugih športnih aktivnostih. Na tem mestu je treba poudariti, da mora biti gleženj zelo stabilen, saj med hojo nosi 1,5-kratno telesno težo, med tekom pa kar 8-kratno.

Stopnje zvina

Kar v 85 % primerih zvina gležnja gre za poškodbo zunanjih mehkih struktur. To se zgodi, ko se stopalo zvrne navznoter in navzdol.

Zvin gležnja se deli na tri stopnje (nategnjene vezi, delno natrgane vezi in pretrgane vezi).

Prva oblika je najblažja, z manjšo bolečino in manjšo oteklino. Sklep je stabilen, a se pojavijo manjše težave pri hoji. Pri drugi stopnji so vezi nekoliko natrgane (delna ruptura), zraven pa sta prisotni tudi bolečina in vidna oteklina. Gleženj je lahko v tem primeru od srednje do popolno nestabilen. Posledično se pojavijo tudi težave pri hoji. Pri tretji in tudi najtežji oblika zvina gležnja je popolna ruptura vezi, ki onemogoča hojo in daje občutek nestabilnosti v skočnem sklepu.

Sanacija poškodbe

V začetni fazi poškodbe nastane oteklina, ki je pokazateljica vnetja. Ena izmed možnosti, kako zmanjšamo oteklino, je hlajenje, vendar moramo biti pri tem pazljivi, saj se hitro zgodi, da je hlajenje poškodbe prekomerno, s čimer lahko povzročimo več škode kot koristi, saj se tako onemogoča telesu, da prepozna poškodbo in jo posledično zdravi samo.

Pri zdravljenju zvina gležnja se opušča uporaba mavca, medtem ko se ob hujši poškodbi koristi rentgensko slikanje, s katerim lahko preverimo pristnost poškodb na kosteh.

Pri rehabilitaciji gležnja se poudarja predvsem ustrezne in nadzorovane vaje, ki omogočajo hitrejše in učinkovitejše zdravljenje. Kineziologi so tisti, ki vam bodo ustrezno svetovali pri izbiri vaj in načinu izvajanja določene vaje, saj boste le tako prišli do ustrezne moči in gibljivosti v gležnju.

Samozdravljenje je hitrejše pri mlajših osebah, saj je pri starejših sestava tkiv drugačna. Prav tako je pri starejših pogosto prisotna atrofija mišic, kar pomeni, da je tudi potek pridobivanja mišic in mišične moči daljši in počasnejši. Pojavita se tudi slabše ravnotežje in manjša gibljivost.

Za zvin gležnja se uporablja postopek zdravljenja, ki ima kratico PLES.

P – POČITEK; predvsem prvih 48 ur po zvinu ne obremenjujemo poškodovanega gležnja.

L – LED; vsaki 2–3 ure si za 4–6 minut nežno zmasiramo oteklino. Pazimo, da led ni neposredno apliciran na oteklino (lahko ga zavijemo v brisačko ali krpo).

E – ELEVACIJA; med počivanjem v ležečem položaju dvignemo nogo in jo podložimo.

S – STISK; prek gležnja apliciramo elastični povoj, ki mora biti na rahlo povit okrog gležnja, da je omogočena normalna prekrvavitev.

Vaje

Človeško stopalo je med gibanjem (hoja, tek itn.) edini stik s podlago, zato je zelo pomembna mišična moč v mišicah, ki omogočajo premikanje stopala in s tem tudi učinkovito gibanje. Predvsem so pomembne tiste, ki so zadolžene za upogibanje in izteg ter za inverzijo in everzijo stopala (zvračanje stopala navznoter in navzven). Mišice in vezi okrog gležnja morajo biti ves čas aktivne in predvsem močne, da bi bile lahko sposobne prenašati visoke sile (npr. poskoki, tek).

Zato je toliko pomembnejše, da izvajamo ustrezne vaje, predvsem za pridobitev polne amplitude giba v gležnju.

To lahko dosežemo z vajami za moč, s katerimi krepimo mišice in vezi, pri tem pa ne pozabimo tudi na stopalo. Z neprimerno močjo se lahko hitro zgodi, da sila, ki jo proizvedemo ob pristanku s podlago, potuje naprej do kolena, kolka in tudi do hrbtenice ter tako povzroči težave tudi v drugih sklepih in njihovih strukturah.

Za učinkovito gibanje je pomembna tudi gibljivost, s katero želimo doseči sposobnost razpona giba, ki smo ga imeli pred poškodbo. Prav tako ne gre brez ustreznega ravnotežja oziroma propriocepcije, saj je ravno slabo ravnotežje eden izmed dejavnikov, ki lahko vplivajo na nestabilnost in posledično na zvin gležnja.

Preprosta vaja za trening ravnotežja je že stoja na eni nogi na stabilni ali nestabilni podlagi (mehka blazina itn.).

Lahko rečemo, da so gležnji eden ključnih sklepov v človeškem telesu, saj se lahko neustrezno sanirana poškodba gležnja pozneje odraža kot kronična bolečina v kolenu, kolku, hrbtenici ali v rami.

Zato je pomembno, da po poškodbi ne mirujemo več dni ali čakamo, da se oteklina in bolečina umirita sami od sebe. Vi ste tisti, ki imate vajeti v svojih rokah in odločate, kaj boste storili. Najboljši recept za uspešno vrnitev v vsakdanjik pa je nedvomno nadzorovano gibanje in primerno obremenjevanje mišic. In ne pozabite – mehanična učinkovitost gibanja telesa je odvisna predvsem od zdravih gležnjev. Zato z ustrezno obliko vadbe skrbite zanje in se ob dodatnih vprašanjih obrnite na kineziologa.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj