Na dogodku Obravnava nenormalnih krvavitev in slabokrvnosti v ginekologiji, ki je potekal lani maja v avditoriju MF UM je izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič podrobno predstavila zakaj je tako pomembno pravočasno nadomestiti pomanjkanje železa. Slabokrvnost pred zanositvijo lahko povzroči različne motnje v nosečnosti; od kronične placentarne insuficience, kronične utrujenosti in manjše telesne zmogljivosti nosečnice, do pogostejšega pojava bolezenske spremembe, kot je kronično srčno popuščanje in težave s ščitnico.
Potrebe v nosečnosti
Zadostna preskrbljenost z železom je pomembna za nosečnico samo, za razvoj in delovanje posteljice in za normalen razvoj plodu. Pomanjkanje lahko pri nosečnici povzroči slabokrvnost z vsemi posledicami, pomanjkljiva preskrbljenost pa je povezana tudi s tveganjem za prezgodnji porod in presnovnimi motnjami, kot je preeklampsija ali pa nosečnostna sladkorna bolezen.
Sicer pa potrebe po železu naraščajo skladno z napredovanjem nosečnosti, ocenjena dnevna potreba po železu pa se od prvega do tretjega trimesečja nosečnosti poveča kar za desetkrat. Kljub temu so potrebe po železu velike že v prvem trimesečju, torej v obdobju placentacije. Posteljica je namreč presnovno zelo aktivna, njen retikulo-endotelni sistem pa ima avtonomni sistem za shranjevanje železa, ki ga lahko v primeru pomanjkanja celo zadržuje zase. Ta mehanizem je lahko odgovoren za pomanjkanje železa pri plodu in vodi v razvojne motnje ali celo mrtvorojenost. Zaradi intenzivne rasti plodu in poroda, so potrebe po železu v pozni nosečnost še večje, pomanjkanje pa lahko vodi do zastoja rasti plodu in do prezgodnjega poroda. Nizke zaloge železa pri plodu lahko ob slabokrvnosti povečajo tveganje za številne druge, predvsem pa nevrološke bolezni.
Hemoglobin ne odraža preskrbljenosti v celotnem organizmu
Sicer pa se železo prednostno porabi za vezavo v hemoglobin eritrocitov, kar lahko – ob pomanjkljivi preskrbi – vodi v različne zdravstvene zaplete predvsem v možganih pa tudi v drugih tkivih (srce, skeletne mišice). Zaradi favoriziranja vezave v hemoglobin, določanje slednjega ne odraža dejanskega stanja preskrbljenosti z železom. Ta se veliko bolje odraža v drugem krvnem parametru, namreč v vrednosti feritina, globularne beljakovine, ki v naših telesih skladišči železo.
Slabokrvnost v adolescenci
Močna menstrualna krvavitev je ena najpogostejših težav pri dekletih v adolescenci, nenormalna krvavitev pa je tista, ki odstopa v količini, trajanju ali rednosti. Krvavitev, daljša od 8-10 dni je predolga, več kot 80 ml izgube krvi pa lahko vodi v slabokrvnost, je pojasnila na istem srečanju ginekologinja Marija Rebolj
Zdravljenje
Pojasnila je, da glede na trajanje nenormalnih krvavitev in njihove izrazitosti, ki jih delimo na menorejo oziroma hipermenorejo, metroragijo, menometroragijo, polimenorejo in ovulatorno disfunkcijsko krvavitev. Glede na stopnjo krvavitve jih delimo na blage, zmerne in močne, kar pogojuje tudi način zdravljenja; blagi …, kjer je krvavitev podaljšana in traja več kot 7 dni, jakost krvavitve pa je blago do zmerno povečana in običajno ni povezana s slabokrvnostjo, dekletu svetujejo redno vodenje menstrualnega koledarčka, v poštev pride obravnava z nesteroidnimi analgetiki. Pri dekletih z motnjo prehranjevanja pridejo v poštev tudi peroralni preparati železa, ki naj jih jemljejo smo v času menstruacije.
Pri zmernih krvavitvah je lahko prisotna že blaga anemija, zato pride v obravnavi v poštev dajanje peroralnih preparatov železa, ob tem pa se ginekolog lahko odloči za progesteronsko zdravljenje ali pa za kombinirano oralno hormonsko kontracepcijo (KOHK). Zdravljenje z estrogeni ne pride v poštev pri dekletih, ki trpijo za migreno z avro, kontraindicirani pa so tudi pri trombembolizmih in boleznih jeter.
Eden ključnih ciljev hormonskega zdravljenja je ustavitev ciklov z izrazitejšimi krvavitvami in nadomeščanje železa vse dokler se slabokrvnost ne preneha oziroma se zaloge železa normalizirajo. Pri dekletih, ki nočejo zdravljenja s hormoni, pride v poštev obravnava s traneksamično kislino in sicer v dnevih močnejše krvavitve, obravnava pa lahko traja največ štiri dni.
Poporodna slabokrvnost
Na tveganje poporodne slabokrvnosti vplivajo različni dejavniki tveganja, najizraziteje izguba veliko krvi ob porodu. Podatki kažejo, da je tveganje kar 75-kratno pri ženskah, ki pri porodu izgubijo več kot 1000 ml krvi, izguba med 500-1000 ml krvi pa tveganje poveča 15-krat. Drugi dejavniki so naslednji; placenta praevia (5-kratno tveganje), vakuumski/kleščni porod (4-kratno), anemija v nosečnosti (3-kratno) ter večplodna nosečnost, krvavitev po 28.tednu, velika porodna teža in carski rez, ki tveganje za slabokrvnost po porodu podvojijo.
Nadomeščanje železa
Najpogosteje se na recept predpiše Fe 2+ oziroma fero oblika železa, čeprav se večina zaužitega železa ne absorbira in lahko draži sluznico. Neželeni učinki so v največji meri odvisni od odmerka in so pogosto vzrok za predčasno prenehanje zdravljenja. Zaradi zapolnjenja zalog je potrebno pri peroralnem zdravljenju nadaljevati še tri mesece po izboljšanju slabokrvnosti.
Pri hudi slabokrvnosti (Hb<90 g/l) pride v poštev intravenska aplikacija železa, to pa uporabljajo tudi ob kirurških posegih in pri slabi adherenci na peroralne nadomestke železa. Med neželenimi učinki i/v nadomeščanja železa omenjajo preobčutljivostne reakcije in hipofosfatemijo, ki pa so redki.
