Železo v telesu: njegovo pomanjkanje in presežek

Primanjkljaj železa v telesu spada med najpogostejša pomanjkanja hranil na svetu. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je približno dve milijardi ljudi slabokrvnih, pri polovici gre za pomanjkanje železa. Človeško telo ga nujno potrebuje za pravilno delovanje, vendar ga ni sposobno samo proizvajati. Pogosto govorimo le o njegovem pomanjkanju. Kaj pa se zgodi, če je železa v telesu preveč?

Železo-pomanjkanje in presežek.
Železo je ključnega pomena za vse vrste živih organizmov, za bakterije in druge organizme. Foto: Bigstock

Najpogostejši razlog se skriva v dedni bolezni – hemokromatozi – in drugih razlogih, ki jih v pogovoru pojasni prof. dr. Irena Preložnik Zupan, specialistka internistka in hematologinja s KO za hematologijo, UKC Ljubljana. Med drugim še pove, zakaj pride do pomanjkanja železa v telesu in kako poteka zdravljenje.

Železo je bistveno za presnovne procese

Je tudi ključnega pomena za vse vrste živih organizmov (ljudi, živali in rastline), bakterije in za druge mikroorganizme. Pri ljudeh in živalih je pomemben za transport kisika (skozi hemoglobin) po telesu. S prenosom elektronov v mitohondrijski dihalni verigi pa poskrbi za proizvodnjo energije. Poleg tega je železo pomembno za številne presnovne procese, vključno s popravilom in podvajanjem (replikacijo) našega genetskega materiala v celicah, regulacijo genske ekspresije in podobno.

Funkcije železa temeljijo predvsem na njegovi sposobnosti sprejemanja in oddajanja elektronov, kar pa omogoča tudi proizvodnjo prostih radikalov. Ti so potencialno strupeni za gostitelja in napadalce. To pomeni, da je železo lahko tudi strupeno. Telo namreč nima posebnega mehanizma za izločanje presežka železa. Edini način je luščenje celic sluznice v prebavilih, zato poteka uravnavanje absorpcije železa skozi prebavila. Železo v telesu kroži in se absorbira glede na izgubo. Dnevna izguba je 1–2 mg, prav takšna pa mora biti v zdravem telesu tudi njegova absorpcija.

Kje v telesu je železa največ? Nikoli se ne nahaja v prosti obliki, saj lahko poškoduje tkivo. Vezan ali vgrajen je v različne beljakovine (hemoglobin, mioglobin, citokrom). Večina ga je prisotnega v hemoglobinu v eritrocitih (rdečih krvnih celicah) in mioglobinu (mišicah). Preostalo železo je uskladiščeno v posebni obliki (feritin in hemosiderin), v rdečem kostnem mozgu, vranici in jetrih. Pri večini žensk v rodni dobi in menopavzi je zaloga železa manjša kot pri moških iste starosti.

Prof. dr. Preložnik Zupan omeni tri različne oddelke železa: aktivno železo v eritrocitih, mioglobinu in v različnih encimih, železo v zalogah predstavljata feritin in hemosiderin, transportno železo, vezano na transferin, pa povezuje aktivno železo z zalogami.

Katere so posledice, če v telesu ni dovolj železa?

Primanjkovanje železa in anemija (slabokrvnost) nastajata počasi ali hitro. Pogosto se telo na pomanjkanje železa prilagaja počasi. Zato ne opazimo, da smo vedno bolj utrujeni in postopoma tudi manj zmoremo. V prvem koraku telo porabi železo v zalogah; v tej fazi še ne govorimo o anemiji. Ta nastane pozneje, tj. kot posledica kronične izgube krvi ali zmanjšane tvorbe rdečih krvničk v kostnem mozgu. Pri akutni krvavitvi je izguba krvi in železa hitra, na kar se telo ne more prilagoditi. Težave občutimo kot palpitacije (pospešeno bitje srca) in tahikardijo (hiter srčni utrip), dispnejo ob naporu, stenokardijo (bolečino v prsih), klavdikacije (bolečine v nogah ob hoji po določenih metrih), glavobol, vrtoglavico, šumenje v ušesih, zaspanost, slabo zbranost, hitro utrudljivost in šibkost.

Do pomanjkanja železa prihaja v manj razvitem svetu zaradi prehranskega problema  ̶  pomanjkanje in/ali slaba kakovost hrane. V razvitem svetu pa se navadno pojavita anemija in funkcionalno pomanjkanje železa ob sodobnih kroničnih boleznih zaradi stanja kroničnega vnetja v telesu ali pa gre za anemijo in absolutno pomanjkanje železa kot posledico kroničnih krvavitev iz prebavil, rodil, sečil, dihal, slabe absorpcije železa po resekciji črevesja ali zaradi okužbe z bakterijo Helicobacter pylori, ki tudi zavre absorpcijo železa. Ženske v rodni in otroci v razvojni dobi so še posebej občutljivi na pomanjkanje železa. Pri njih se potrebe po železu skoraj podvojijo.

Pomanjkanje železa
Glavobol je eden od simptomov pri pomanjkanju železa v telesu. Foto: Bigstock

Zdravljenje

Anemija je redko samostojna bolezen. Večinoma spremlja druge bolezni. Zavedati se moramo, da je lahko zgodnji znak resne bolezni malignom v prebavilih. Poznamo zdravljenje anemije ali simptomatsko zdravljenje in zdravljenje njenega vzroka. To pa vedno zahteva individualen pristop in iskanje vzroka. 

Po besedah prof. dr. Preložnik Zupan simptomatsko zdravljenje poteka s pripravki železa. Aplicirajo jih v obliki tablet ali parenteralno (v žilo). V redkih primerih, ob hudi simptomatski anemiji (ko ima bolnik veliko težav), se poslužujejo transfuzije koncentriranih eritrocitov. V splošnem je zaželena uporaba oralnih pripravkov železa. Zaradi vse večje varnosti so vse bolj v uporabi tudi parenteralni pripravki železa, ko lahko nadomestimo celotno pomanjkanje v eni ali dveh infuzijah železa.

Prekomerno kopičenje železa v telesu

Nastopi v primerih prirojene bolezni – dedna hemokromatoza, v stanjih neučinkovitega nastajanja eritrocitov v kostnem mozgu, sideroblastnih anemijah, kroničnih hemolitičnih anemijah in aplastični anemiji. Prekomerno kopičenje železa prav tako lahko nastane zaradi ponavljajočih se transfuzij koncentriranih eritrocitov, kadar to bolniki zaradi različnih razlogov potrebujejo. 

Hemokromatoza je dedna bolezen čezmernega kopičenja železa v telesu. Danes velja za eno najpogostejših genetskih motenj pri posameznikih z evropskim izvorom. V Sloveniji za njo zboli ena oseba od 400, medtem ko je nosilcev okvarjenih genov okoli 0,9 odstotka. Hemokromatoza lahko desetletja ostane neodkrita, saj se železo v telesu sprva kopiči brez bolezenskih znakov. V 75 odstotkih jo zato odkrijejo po naključju. Pri moških se bolezen navadno razvije med 45. in 65. letom, pri ženskah pa zaradi rednih izgub železa z menstruacijo pozneje, tj. v menopavzi.

Nastanek hemokromatoze je povezan z mutacijo gena HFE, zaradi katerega pride do pomanjkanja beljakovine hepcidin, glavnega regulatorja absorpcije železa v telesu. Zato se železo čezmerno vsrkava iz črevesja in kopiči v nekaterih organih. Če beljakovine hepcidin ni, se absorpcija železa v telesu močno pospeši, od 2- do 3-krat. Ti bolniki imajo po dolgih desetletjih kopičenja lahko celo od 50 do 60 g železa v telesu.

Razvoj hemokromatoze zaradi kopičenja železa v jetrih lahko pripelje do razvoja jetrne ciroze, kopičenje v trebušni slinavki pa lahko povzroči razvoj sladkorne bolezni. Zaradi kumulacije v srčni mišici pride do srčnega popuščanja in aritmij. Atrofija testistov, amenoreja pri ženskah in upad libida so posledica nalaganja železa v preostalih tkivih.

Simptomi so dolga desetletja lahko zelo nespecifični. Pojavljajo se velika splošna utrujenost, oslabelost ali bolečine v sklepih. Če bolezni ne odkrijemo pravočasno, se lahko zaradi kopičenja železa organi dokončno okvarijo, saj se s pomočjo železa tvorijo prosti radikali, ki poškodujejo celice.

Hemokromatozo zdravijo z rednimi odvzemi krvi (venepunkcije po 300–500 ml). Z odvzemom krvi se namreč iz telesa odstrani železo. Na začetku so pregledi krvi pogostejši, ko se laboratorijski izvidi izboljšajo, pa kri jemljejo od 3- do 4-krat letno.