V pogovoru za Moje zdravje doc. dr. Andreja Trojner Bregar, dr. med., vodja enote za ambulantno fetomaternalno diagnostiko in terapijo na Kliničnem oddelku za perinatologijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, pojasnjuje, kateri so znaki slabokrvnosti, kako nadomeščamo pomanjkanje železa in zakaj so anemijam bolj podvržene nosečnice.
Slabokrvnost je pogosto posledica pomanjkanja železa
O slabokrvnosti ali anemiji govorimo takrat, kadar sta masa rdečih krvnih celic v krvi in raven hemoglobina manjši od spodnje meje normalnih vrednosti (pri moških pod 130 g/l, pri ženskah pod 120 g/l). Slabokrvnost je najpogosteje posledica pomanjkanja železa, ki je življenjsko pomemben mineral. Vključen je v številne procese v telesu: v tvorbo hemoglobina, ta pomaga eritrocitom (rdečim krvnim celicam) pri prenosu kisika do celic, saj ga potrebujejo za življenje in delo, nepogrešljiv je pri delovanju srca in drugih mišic, krepi imunski sistem, skrbi za vzdrževanje energije in dobrega počutja ter je vpleten pri ohranjanju spomina in vzdrževanju kognitivnih funkcij. Zelo pomembno je še poudariti, da znižana koncentracija hemoglobina zmanjša sposobnost krvi za prenos kisika po telesu.
Do pomanjkanja železa v telesu lahko pride tudi zaradi slabe absorpcije železa iz črevesja. Vzrok je v okvari sluznice prebavil, okužb ali bolezni jeter. Nekatera hrana se namreč z železom poveže v komplekse, kar onemogoči prehod iz črevesa v kri, nasprotno pa druga živila lahko ta prehod pospešijo.
Slabokrvnost je kar desetkrat pogostejša zaradi menstrualnih krvavitev pri ženskah v rodni dobi in med nosečnostjo, saj se v tem obdobju povečajo potrebe po železu. Prav tako so pogosto anemije prisotne pri (predvsem) predšolskih otrocih do petega leta starosti in starejših ljudeh. Ker je preventiva vedno boljša od zdravljenja, se ženskam svetuje ureditev menstrualnega ciklusa ter hkrati nadomeščanje železa, zdravljenje kroničnih bolezni in ureditev jedilnika pri tistih z neustrezno prehrano.
Kolikšen je priporočen vnos železa pri odraslih? Železo običajno dnevno nadomeščamo z ustrezno prehrano. Hemsko železo v hrani živalskega izvora (rdeče in belo meso ter ribe) se lažje in bolje absorbira kot nehemsko, ki prevladuje v rastlinski prehrani. Po priporočilih NIJZ RS je priporočen dnevni vnos za odrasle moške 10 mg železa dnevno, za ženske pa 10–15 mg. Med nosečnostjo je priporočen dnevni vnos 30 mg, po porodu (obdobje dojenja) pa 20 mg.
Simptomi slabokrvnosti
Po besedah dr. Trojner Bregar so za slabokrvne osebe značilni: utrujenost, bledoličnost, razdražljivost, zaspanost, brezvoljnost in pomanjkanje energije. Zelo hitro se tudi zadihajo, pogosteje čutijo razbijanje srca, glavobol, šumenje v ušesih, pojavijo se jim razjede v ustih in prekomerno izpadanje las, imajo krhkejše in lomljivejše nohte, opazni so: pogostejši sindrom nemirnih nog, pospešeno utripanje srca in bolečine v prsih. V obdobju menopavze je izraženo poslabšanje kroničnih bolezni, kot je popuščanje srca. Zdravnik na podlagi anamnestičnih podatkov, telesnega pregleda in laboratorijskih preiskav krvi oceni stanje bolnika ter odredi njegovo morebitno zdravljenje.
Potrebe po železu se v nosečnosti povečajo
Slabokrvnost je pri nosečnicah lahko fiziološka, kar pomeni, da so vrednosti hemoglobina nižje kot pri nenosečih ženskah. Do tega pride zaradi fiziološkega razredčenja koncentracije hemoglobina v krvi z vrednostjo hemoglobina manj kot 110 g/L. Plazemski volumen krvi se v nosečnosti poveča za 50 odstotkov, celotna masa rdečih krvničk pa za od 18 do 25 odstotkov. Fiziološka slabokrvnost doseže vrh v 32. tednu nosečnosti. »Kadar vrednosti hemoglobina padejo pod 100 g/l, gre za pravo, tj. hudo anemijo, ki jo je treba zdraviti, saj s tem preprečujemo resne zaplete nosečnosti, kot so: spontani splav, zastoj rasti ploda, prezgodnji porod; toliko večja je pri anemičnih porodnicah tudi možnost poporodne krvavitve. Prav tako – na drugi strani – ni normalna odsotnost fiziološke slabokrvnosti. Napoveduje lahko zaplete v nosečnosti: preeklampsijo, prezgodnjo ločitev pravilno ležeče posteljice, mrtvorojenost. Zato vsaki nosečnici v vsakem trimesečju vsaj enkrat pregledamo krvno sliko in vrednost hemoglobina v krvi,« poudari pomen vsebnosti železa v telesu med nosečnostjo dr. Trojner Bregar.
Med nosečnostjo je jemanje folne kisline zelo priporočljivo. Folna kislina je pogosto v obliki multivitaminskih pripravkov z železom. Kadar so vrednosti nižje od priporočenih, pa zdravniki svetujejo uživanje preparatov železa v obliki tablet, sirupov ali intravenoznih infuzij. Železo je najbolje zaužiti na tešče, skupaj z vitaminom C, in ne hkrati s kavo, z mlekom ali s čajem. Zdravljenje mora trajati še več mesecev po izboljšanju izvidov, saj je treba poskrbeti za zapolnitev zalog železa v telesu. Stranski učinki uživanja preparatov železa so najpogosteje slabost, zaprtje ali driska.
Za vse nas pa je priporočljivo preventivno uživanje živil, bogatih z železom – meso, ribe, morski sadeži, zelenolistnata zelenjava, fižol, granatno jabolko, rdeča pesa, žitarice in kosmiči z dodanim železom. Pozitiven učinek ima tudi sočasno uživanje vitamina C ali sadja in zelenjave (agrumi, paprike, jagodičevje).
