Spremlja nas lahko v vseh starostnih obdobjih, od otroka, ko je poraba železa v obdobju rasti in razvoja večja, v rodni dobi pri ženski do kasnejšega obdobja po 50. letu starosti pri obeh spolih, ko so pogost razlog zanjo gastrointestinalne težave.
Neva Kavčič, dr. med., spec. hematologije, s Kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana med razlogi za slabokrvnost navaja bodisi premajhno nastajanje eritrocitov oziroma rdečih krvnih telesc ali pa (redkeje) njihov pospešen razpad. Vzroki za nezadostno tvorbo eritrocitov so lahko pomanjkanje določenih elementov, denimo železa, vitamina B12 ali folne kisline, kronične okužbe, vnetja, malignomi, okvara ledvic, pa tudi bolezni kostnega mozga, pri katerih gre za moteno nastajanje eritrocitov. Do prehitrega razpada eritrocitov pride, če bolnik začne tvoriti protitelesa, ki so usmerjena proti eritrocitom ali pa gre za nepravilnosti v sami zgradbi eritrocita. Te nepravilnosti v zgradbi eritrocita so največkrat podedovane, kot na primer pri dedni sferocitozi.
Znaki anemije
Med najznačilnejše znake slabokrvnosti štejemo hitro utrudljivost, splošno nemoč, hiter utrip srca, težko sapo, šumenje v ušesih, zaspanost, moteno koncentracijo, prebavne težave, upad spolne moči, motnje menstrualnega ciklusa itn. Kot zatrjujejo strokovnjaki, so to splošni znaki, navzoči pri vseh vrstah anemij ne glede na vzrok, medtem ko se pri določenih vrstah anemij, pogojenih denimo s primarnimi boleznimi kostnega mozga, pojavljajo že bolj specifični znaki (povečane bezgavke, jetra in vranica).
Hematologinja pogoste primere pomladanske utrujenosti, ob kateri laično večkrat pomislimo, da gre za morebitno pomanjkanje železa, neposredno ne povezuje ravno s tem. »Ni jasne povezave, da bi bila anemija pogostejša v pomladnem času. Lahko gre zgolj za naključje, dejanske razloge zanjo je treba iskati drugod. Vzroki za utrujenost kot takšno so lahko zelo različni, bodisi so lahko posledica bolezni različnih organov, srca, hormonskih motenj ipd.«
Anemija zaradi pomanjkanja železa
K najpogostejšim oblikam anemij štejemo anemijo kot posledico pomanjkanja železa. Kot v vodniku za bolnike »Anemije«, ki je izšel na pobudo Društva bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije leta 2018, pojasnjuje prof. dr. Samo Zver, dr. med., s Kliničnega oddelka za hematologijo, je tovrstna anemija posledica negativnega ravnovesja železa v telesu: »Najprej nastopi pomanjkanje zalog železa, brez pomanjkanja funkcionalnega železa. Ko so zaloge železa izčrpane, postane zaradi njegovega pomanjkanja okrnjena od železa odvisna eritropoeza. Kljub temu je sprva vrednost hemoglobina lahko še normalna.« Če se stanja ne regulira, po besedah specialista to privede do anemije zaradi pomanjkanja železa. Med ogroženimi skupinami navaja zlasti majhne otroke, adolescente, ljudi s posebnimi načini prehranjevanja in ženske v rodnem obdobju, kjer je pomanjkanje železa prisotno kar v 30 %.
Poudarja, da so najpogostejši vzroki za pomanjkanje železa krvavitve iz prebavil, sečil, rodil, rast in razvoj, nosečnost in dojenje, kakor tudi motena absorpcija železa iz prebavil zaradi spremljajočih kroničnih bolezni, bolezni prebavil ali kirurškega zdravljenja. Med rizične skupine sodijo prav tako starostniki, vegetarijanci in vegani.
Čas po 50. letu in menopavza
Za slabokrvnostjo po 50. letu ne trpijo le ženske v menopavznem obdobju, temveč tudi moški. Pri tem hematologinja Neva Kavčič pojasnjuje, da so razlogi za anemijo v tej starosti pri obeh spolih primerljivi, največkrat gre namreč za prikrite krvavitve iz prebavil (pojavljajo se krvavitve iz razjed v želodcu, polipov in žilnih nepravilnosti v črevesju itn.). Kot še dodaja, so drugi vzroki za pomanjkanje železa v tem starostnem obdobju redkejši, saj je vnos hrane, bogate z železom, v našem življenjskem okolju zadovoljiv.
Anemija zaradi pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline
Za pomanjkanjem vitamina B12 trpijo zlasti bolniki, pri katerih pride do pomanjkanja beljakovine, ki jo izločajo želodčne celice in na katero se veže B12, da se lahko absorbira v črevesju (pacienti z avtoimunskim vnetjem želodčne sluznice (atrofičnim gastritisom) in pacienti, ki so jim odstranili del ali celotni želodec). Omenjeni bolniki morajo, kot utemeljuje Kavčičeva, vitamin B12 prejemati doživljenjsko, in sicer intramuskularno, v mišico, saj se v peroralni obliki ne bi absorbiral.
Laboratorijski kazalniki za anemijo in kako ukrepati
Pri slabokrvnosti se upoštevajo določeni laboratorijski kazalniki, ki vodijo k domnevi o specifični vzročni povezavi za pojav določene vrste anemije. Neva Kavčič pojasnjuje: »Če gre za anemijo z majhnimi eritrociti oziroma mikrocitno anemijo, pomislimo na pomanjkanje železa, medtem ko anemijo s povečanimi eritrociti povezujemo s pomanjkanjem vitamina B12 ali pa folne kisline. Pri bolniku z anemijo preverimo delovanje ledvic, jeter in ščitnice. Drugih elementov in mineralov pri laboratorijski preiskavi ne določamo, ker ne predstavljajo gotovega kriterija pri določanju slabokrvnosti.«
Nadalje prof. Kavčič poudarja, da izgubo železa zdrav organizem praviloma nadomesti z vnosom hrane, pri čemer je poglavitno, da so posameznikovi jedilniki zdravo uravnoteženi, raznoliki in da zaužijemo dovolj mesa ter beljakovinsko bogate hrane. Ob resnejši slabokrvnosti, kjer je izguba železa velika, kot strokovnjakinja zatrjuje, nadomeščanje železa zgolj s hrano ne zadošča. V teh primerih je treba poseči po nadomestkih železa, bodisi v obliki tablet ali pa intravenskih pripravkov: »Pripravki za zdravljenje slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa morajo vsebovati 30–100 mg železa na dan, sicer niso dovolj učinkoviti. Ključno pa je tudi odpraviti vzrok, ki je privedel do pomanjkanja železa, sicer se anemija lahko ponovi.«
V primerih anemije zaradi pomanjkanja železa se največkrat predpisujejo pripravki z dvovalentnim ali pa trivalentnim železom. Hematologinja pojasnjuje, da se železo najbolje absorbira na tešče, z dodatkom vitamina C, medtem ko določena vrsta hrane ali napitkov njegovo absorpcijo zavirajo (čokolada, pravi čaj, kava itn.).