Novi dokazi, objavljeni v Journal of Pediatrics, potrjujejo, da holin med nosečnostjo varuje možgane razvijajočega se ploda in vpliva na obnašanje otroka po rojstvu. Gre za izjemno pomembno spoznanje, primerljivo s tistimi, ki so privedli do predpisovanja folne kisline med nosečnostjo in pred zanositvijo.
Holin v nosečnosti vpliva na možgane otroka
Raziskavo so izvedli raziskovalci Univerze Kolorado, vanjo pa so zajeli 201 nosečnice. 82 od njih (41 odstotkov) jih je do 16. tedna nosečnice razvilo okužbo. Zanimalo jih je, ali raven holina (izmerjenega v plazmi) ob v drugem trimesečju nosečnosti vpliva na razvoj možganov ploda in delovanje otrokovih možganov po rojstvu. Delovna hipoteza je bila, da se bodo otroci mater z višjimi ravnmi holina tekom nosečnosti na testih delovanja možganov odrezali bolje. Točno tako je tudi bilo.
Standardni test možganske inhibicije
Dojenčke so testirali pri starosti 1 meseca in 3 mesecev. Šlo je za test odziva na ponavljajoče se zvoke – ki ga standardno uporabljajo za testiranje možganske inhibicije. Z njim merijo sposobnosti možganov novorojenčkov, da se ustrezno odzovejo (ne preveč, ne premalo) in modulirajo odziv na stimulus iz okolja. Omogoča tudi oceno tveganja za hiperaktivnost kasneje v življenju. Pri hiperaktivnosti gre za možgansko disfunkcijo, ki lahko prispeva k številnim duševnim boleznim, vključno s shizofrenijo in motnjo pomanjkanja pozornosti. Drugi del podatkov so pridobili z vprašalnikom o obnašanju otrok pri starosti 3 mesecev, ki so ga predložile matere.
Pomanjkanje holina zavira razvoj nevronov
Izkazalo se je, da je delovanje možganov po rojstvu delno odvisno od delovanja holina na plod v obdobju nosečnosti. Holin omogoča možganskim celicam otroka, da gradijo celične stene, hkrati pa je holin tudi snov, ki v nosečnosti »podpira« specifične receptorje v posteljici- alfa-7 nikotinske holinergične receptorje. Pomanjkanje holina zavira razvoj nevronov, kar lahko prispeva k patologiji pri shizofreniji in drugih duševnih motnjah. Opazili so tudi, da se raven holina naravno zniža v drugem trimesečju nosečnosti, zaradi česar je plod še posebej ranljiv.
Holin (C5H14NO+) je v vodi topno esencialno hranilo. Po kemijski strukturi je aminoalkohol in je ključen za sintezo živčnega prenašalca acetilholina. Telo potrebuje holin za sintezo fosfatidilholin in sfingomielin, dveh glavnih fosfolipidov, ki sta vitalna za celične membrane. Holin ima tudi pomembno vlogo pri moduliranju izražanja genov, signalizaciji celične membrane, presnovi lipidov ter zgodnjem razvoju možganov (med nosečnostjo in v otroštvu). Dnevni priporočeni vnos za odrasle je 550 miligramov na dan, za otroke v starosti od 1 do 3 let pa 200 miligramov na dan. Otroci v starosti od 9 do 13 let naj bi s hrano vnesli 375 miligramov holina na dan. Telesne potrebe so sicer precej večje, vendar večino holina telo sintetizira samo. (vir: Choline – Fact Sheet for Health Professionals. https://ods.od.nih.gov/factsheets/Choline-HealthProfessional/)
Pomanjkanje holina pri polovici populacije
Od 20 do 50 odstotkov populacije v razvitem svetu ima pomanjkanje holina. Med nosečnicami je ta delež še višji – 90 odstotkov. Ameriško zdravniško združenje zato že predlaga njegovo dodajanje v nosečnosti (podobno, kot to velja za folno kislino). Dve raziskavi sta že potrdili, da dodajanje holina v nosečnosti izboljša delovanje možganov otrok po rojstvu. V starosti 40 mesecev so imeli otroci mater, ki so v nosečnosti jemale holin, manj vedenjskih težav kot otroci tistih, ki so prejemale placebo. Pri starosti 9 let so bolje brali in pisali, bili bolj vestni in sposobni samoorganizacije ter brez motenj pozornosti in koncentracije.
Povezavo do izvirne objave najdete TUKAJ.
