Astme je posebej pogosta pri otrocih v razvitem svetu, članek, objavljen v reviji Pediatrics, pa kaže, da nanjo še kako vpliva domače okolje. Neprestani hrup, utesnjenost, malo bivanja v naravi, malo možnosti za sprostitev so dejavniki, ki poslabšujejo urejenost astme pri otrocih.
Višja stopnja »kaosa« in pomanjkanje organiziranosti ter določenih rutin je pogostejša pri starših z depresijo, je še pokazala raziskava, ki so jo opravili na University of Illinois.
Urejenost družine vpliva na astmo pri otrocih
Pogostnost astme je pri otrocih, ki živijo v socialno depriviranem mestnem okolju višja, pa tudi izid zdravljenja je pri njih slabši. Astma je v primerjavi s splošno populacijo astmatikov slabo urejena in lahko vodi celo v smrt. Čeprav obstaja veliko raziskav o zdravljenju in preprečevanju astme, raziskovalci šele v zadnjih letih odkrivajo, kako psihosocialni dejavniki vplivajo na bolezen in njeno urejenost.
Več študij je pokazalo, da imajo otroci z depresijo in anksioznostjo slabšo urejenost astme: hujših napadov je pri njih več, pogosteje potrebujejo nujno zdravniško pomoč.
Tudi zdravje staršev igra pomembno vlogo. Astma je pri otrocih staršev z depresijo slabše vodena, otroci, ki živijo v družinskem okolju s pogostimi konflikti, pa imajo težji potek bolezni.
V raziskavo zajeli otroke z nenadzorovano astmo
Raziskovalci so preučevali, kako na urejenost astme vplivata depresija in/ali postravmatska stresna motnja, tako pri starših kot pri otrocih. V raziskavo so zajeli 223 otrok v starosti od 5 do 16 let in njihovih staršev, ki so bili vključeni v programe izobraževanja za boljši nadzor in vodenje bolezni Erie. Osredotočili so se na otroke z nenadzorovano astmo (pogosti hudi napadi, slabo vodenje bolezni, velika uporaba interventnih zdravil…). Ugotovili so, da je bila astma slabše nadzorovana pri otrocih, ki so sami imeli simptome depresije ali pa so bili depresivni njihovi starši. Posttravmatski stresni sindrom na to ni vplival.
Izogibanje sprožilnim dejavnikom in skrb za zdravila
Izkazalo se je tudi, da izjemno pomembno vlogo pri vodenju astme igra »kaos« v družini: pomanjkanje organizacije družinskega življenja, slabo časovno načrtovanje, nevzdrževanje družinske rutine. Merili so ga z vprašalnikom, v katerem so otroci z astmo ocenjevali različne trditve, na primer: »Ne glede na to, kako se trudimo, vedno zamujamo« ali pa »Vedno takoj najdemo stvari, ki jih potrebujemo« ter »Naš dom je dober kraj za sprostitev«. Raziskovalci menijo, da gresta »kaos« v družini in depresija staršev z roko v roki.
»Ko je starš potrt, mu je težko nemoteno vzdrževati že osnovno družinsko rutino, kaj šele dnevno skrbeti za otrokovo astmo. Slednja zahteva izogibanje sprožilnim dejavnikom in dajanje zdravil,« je povedala dr. Sally Weinstein, profesorica klinične psihiatrije iz Univerze Illionis.
Naše ugotovitve dokazujejo, kako zelo pomembne so družinske razmere, v katerih živijo otroci z astmo, pravijo raziskovalci. Izpostavljajo, da bi morala stroka več pozornosti posvetiti depresiji staršev in jim pomagati pri optimizaciji gospodinjstva kot načina za boljše vodenje astme pri otrocih.
