Avtor: R. M. Z.
Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacuje se je v zadnjih dveh letih prvič v zgodovini zgodilo, da je število smrti zaradi virusnih hepatitisov preseglo število smrti zaradi HIV/aidsa. Leta 2015 je od 325 miljona okuženih, za posledicami hepatitisov B in C v svetu umrlo kar 1,34 milijona ljudi.
Kot ob Svetovnem dnevu hepatitisa, 28. juliju, katerega letošnji apel je Eliminirajmo hepatitis, opozarjajo v UKC Ljubljana, je podatek grozljiv predvsem zato, ker bi lahko 95% okužb z virusom hepatitisa B preprečili z učinkovitim cepljenjem, 95% okuženih z virusom hepatitisa C pa uspešno pozdravili z učinkovitimi zdravili, ki so na voljo.
»Hepatitis B namreč že od leta 1982 lahko uspešno preprečujemo z učinkovitim in varnim cepljenjem, hepatitis C pa je prva kronična virusna bolezen v zgodovini medicine, ki je ozdravljiva. K smrtnim primerom pa prispevata tudi okužbi z virusoma hepatitisa A in E, katerih značilnosti so se v zadnjih letih precej spremenile,« sporočajo iz UKC Ljubljana.
Leta 2016 je Svetovna zdravstvena organizacija sprejela prvo globalno strategijo o obvladovanju virusnih hepatitisov s ciljem, da do leta 2030 izkoreninimo virusni hepatitis kot javno zdravstveno grožnjo v svetu. Cilj strategije je, da do tega leta za 90% zmanjšamo število na novo okuženih in za 65% zmanjšamo število smrti zaradi virusnih hepatitisov.
Slovenski model zdravljenja kot primer dobre prakse
V Sloveniji je obvladovanje virusnih hepatitisov na dokaj visoki ravni, saj nas je evropska analitična hiša Health Consumer Power House uvrstila na drugo mesto med državami EU. Predvsem t.i. slovenski model zdravljenja hepatitisa C v Evropi služi kot primer dobre klinične prakse, saj je statistična projekcija pokazala, da bi s stopnjevanjem števila novoodkritih okuženih in njihovega zdravljenja lahko do leta
Prvi korak pa je: odkriti vse okužene, saj je okužba tudi tri desetletja lahko povsem brez bolezenskih znakov.
| Na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana bo 26. in 27. julija med 14.00 in 18.00 uro potekala akcija testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C. Testiranje bo ANONIMNO, BREZPLAČNO, BREZ NAPOTNICE. Poleg oddaje majhnega vzorca krvi bo omogočen tudi pogovor z zdravnikom, ki bo tudi odgovarjal na vprašanja. |
Akcije testiranja na okužbo z virusom hepatitisa C se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana ob svetovnem dnevu hepatitisa izvajajo že deset let, od leta 2007. V preteklih akcijah se je skupaj testiralo več kot 6 000 ljudi. Od teh je bila okužba z virusom hepatitisa C odkrita kar pri 1.8%. Med njimi je bilo precej takih, ki so prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993, ki so imeli okuženega spolnega partnerja ali družinskega člana ali bili podvrženi neprofesionalni tetovaži oz. »piercingu«. Sicer pa se na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja lahko vsakdo anonimno in brezplačno ter brez napotnice testira na okužbo z virusoma hepatitisa B in C vsak ponedeljek med 12.00 in 14.00 uro. Ob tem je na voljo tudi posvet z zdravnikom.
Novosti v letošnjem letu
Ob letošnjem Svetovnem dnevu hepatitisov pa so pripravili tudi vrsto drugih aktivnosti, med njimi pisni material o hepatitisu C v obliki knjižic in algoritma testiranja za strokovno javnost, zloženk za splošno javnost in plakatov, ki vabijo na testiranje. Posebnost je prva interaktivna spletna/mobilna apilikacija o virusnih hepatitisih (http://hepy.mf.uni-lj.si). Poleg informacij o značilnostih virusnih hepatitisov in tveganju za okužbo vključuje tudi nasvetnik o varnem vedenju in preprečevanju okužbe. Posebnost aplikacije pa je poseben vprašalnik, ki uporabnika popelje skozi dejavnike tveganja za okužbo in možne zdravstvene težave ter ga sproti izobražuje in ozavešča, na koncu pa mu glede na zatečeno stanje poda konkretne napotke: kam na testiranje in po pomoč oziroma kako preprečevati okužbo.
Hepatitis C: vsako leto več kot 30.000 na novo okuženih
Po najnovejših ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 71 milijonov ljudi okuženih z virusom hepatitisa C, vsako leto pa mu zaradi odpovedi delovanja jeter in raka na jetrih podleže skoraj 400 000 bolnikov. Le 20% okuženih (14 milijonov) se namreč zaveda svoje okužbe, le 7.6% pa jih je bilo do sedaj zdravljenih (5.4 milijona). Le polovica vseh zdravljenih v letu 2015 (550 000 bolnikov) je prejela najnovejša zdravila.
Še vedno pa se vsako leto v Evropi na novo okuži več kot 30.000 ljudi, večinoma mladih. Velika večina se okužbe vrsto let sploh ne zaveda, ker poteka brez bolezenskih znakov. Pri veliki večini okuženih se razvije kronično vnetje jeter (hepatitis), ki lahko privede do raka na jetrih in odpovedi delovanja jeter. Skoraj tretjina vseh ciroz je posledica okužbe z virusom hepatitisa C. sporočajo iz UKC Ljubljana.
Z okužbo pa je dokazano povezan tudi primarni rak na jetrih, ki danes v svetu predstavlja šesto najpogostejšo rakavo bolezen in tretjo s smrtnim izhodom. Žal preventivnega cepiva ni na voljo. Neokuženi pa okužbo lahko preprečijo z izogibanjem tveganemu vedenju.
Prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. Foto: Ljubiša Dukanovič
Z virusom hepatitisa B je po ocenah okuženih 257 milijonov ljudi, vsako leto pa mu podleže zaradi končne ciroze ali raka na jetrih 890 000 bolnikov. Zaradi dolgotrajno prikritega poteka bolezni le 9% okuženih (22 milijonov) ve za svojo diagnozo, le 8% teh pa je zdravljenih (1.7 milijona). Kljub temu, da je že od leta 1982 na voljo varno in učinkovito cepivo proti hepatitisu B, in je le-to vključeno v nacionalne programe cepljenja otrok 184 držav, je v svetu popolno cepljenje leta 2015 prejelo le 84% otrok. Necepljeni se v razvitem svetu okužijo predvsem s tveganimi spolnimi odnosi ali menjavo pribora pri injiciranju ali njuhanju drog.
Za virus hepatitisa A, ki se prenaša po t.i. fekalno-oralni poti, je bilo vrsto let znano, da ga k nam večinoma prinašajo potniki iz endemičnih področij JV Azije, Indije, Afrike in Srednje Amerike. V zadnjih letih pa v razvitih evropskih državah beležijo izbruhe hepatitisa A, ki so najverjetneje povezani z določenimi prehranskimi izdelki, zato evropski Center za nadzor nad boleznimi (ECDC) izvaja poseben projekt sledenja tej okužbi. V evropskih velemestih pa je zaznati tudi epidemične izbruhe hepatitisa A med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, letos npr. na Portugalskem in v Italiji.
»Ustrezni higieni in sanitaciji, ki smo ju vrsto let izpostavljali kot ključni pri preprečevanju okužbe z virusom hepatitisa A, je nujno potrebno dodati še preventivno cepljenje proti hepatitisu A, ne le za potnike v endemična področja, ampak tudi v določene evropske države. Poleg tega pa je zelo oživelo tudi po-ekspozicijsko cepljenje vseh kontaktov okuženih oseb, celo tako zelo, da je letos pozimi npr. na Portugalskem ob izbruhu epidemije med MSM zmanjkalo cepiva,« ob svetovnem dnevu sporoča prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Dodaja, da se je »prebudil« celo hepatitis E in ni več le »trivialna« okužba endemičnih področij JV Azije, Indije, Afrike in Srednje Amerike, temveč so odkrili primere avtohtonega evropskega hepatitisa E, ki ga povzročajo tipi virusa, katere v Evropi prenaša divjačina, svinje in še nekatere druge živali. Človek se okuži z uživanjem termično slabo obdelanega tovrstnega mesa, predvsem raznih suhomesnih izdelkov. Znani so izbruhi v Franciji, na Nizozemskem in še ponekod.
»Evropski« hepatitis E pa se kaže tudi z drugačnimi bolezenskimi znaki, saj lahko privede do nevroloških izpadov, npr. ohromelosti okončin. Zelo nevaren pa je lahko za osebe z motenim imunskim odzivom.
Preprečiti s cepljenjem ali se ne izpostavljati tveganjem
Lani je Svetovna zdravstvena organizacija objavila tudi globalne smernice celostne obravnave okužbe z virusom hepatitisa C, katerih uradni ocenjevalci smo bili tudi v Sloveniji.
Bistvo smernic je, da danes okužbo z virusi hepatitisa lahko učinkovito preprečimo, bodisi s cepljenjem, bodisi s tem, da se ne izpostavljamo tveganjem. Če pa je za to že prepozno, je danes hepatitis C z najnovejšimi zdravili ozdravljiva bolezen, hepatitis B pa obvladljiva bolezen, če le vemo, da smo okuženi in pravočasno poiščemo ustrezno zdravniško pomoč.
Hepatitis B v Sloveniji: več kot polovica ne ve, kako so se okužili
V zadnjem letu v Sloveniji beležimo povečanje števila bolnikov s hepatitisom A, ki niso potovali v tropska endemična področja. Na srečo še ne beležimo izbruhov hepatitisa A med moškimi, ki imajo odnose z moškimi. Zelo pa v UKC Ljubljana svetuje cepljenje, tako preventivno kot tudi poekspozicijsko. Zabeležili so tudi že avtohtoni hepatitis E, na srečo brez hujših posledic.
Glede hepatitisa B je ravnokar zaključena prva nacionalna raziskava značilnosti okuženih z virusom hepatitisa B v Sloveniji pokazala, da jih več kot polovica ne ve, kako so se okužili. Pomembno pa je raziskava prvič v Sloveniji pokazala izrazito uspešnost nacionalnega programa cepljenja otrok proti hepatitisu B, ki se izvaja po letu 1997. Zadnji okužen slovenski otrok se je rodil leta 1996, leta 2016 pa nismo imeli nobenega kronično okuženega otroka, rojenega v Sloveniji – v obravnavi so le trije otroci, rojeni v tujini v endemičnih področjih. Žal pa obstaja utemeljena bojazen, da se bo tako izjemno odlično stanje kmalu porušilo, saj se delež cepljenih otrok iz leta v leto znižuje – leta 2014/15 je bila precepljenost otrok 88.8%, leto kasneje pa 87.8%. Svetovna zdravstvena organizacija sporoča, da je cepivo učinkovito pri več kot 95% cepljenih, ob tem pa je tudi zelo varno, saj je bilo do sedaj danih že več kot mirjarda odmerkov po vsem svetu.
Po ocenah je z virusom hepatitisa C okuženega okrog 0.3% prebivalstva. To pomeni, da ima v Sloveniji okužbo z virusom hepatitisa C vsaj 6300 ljudi, poznamo pa jo pri približno 3500 osebah. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da v zadnjem letu beležimo porast akutnega hepatitisa C v skupinah s tveganim spolnim vedenjem, kjer ga prej nismo beležili.
»Gledano zgodovinsko smo v Sloveniji že od devetdesetih let dalje imeli na voljo vsa priporočena zdravila za zdravljenje hepatitisa C in jih tudi s pridom uporabljali, saj so bili uspehi zdravljenja v Sloveniji celo s kombinacijo pegiliranega interferona alfa in ribavirina kar pri 80% zdravljenih. Od leta 2015 pa imamo na voljo najnovejša, na virus neposredno delujoča zdravila. Rezultati so na zavidljivi ravni, saj smo pozdravili vse, ki so uspešno dokončali priporočen režim zdravljenja, le pri enem bolniku je prišlo do mutacije virusa in ponovitve bolezni. Torej je po dosedanjih podatkih na nacionalni ravni bilo z novimi zdravili kar 98.5% teh bolnikov pozdravljenih. Zdravila pa niso le izredno uspešna, temveč tudi varna in bolniku prijazna, saj so v obliki tablet in ne več injekcij, ki je marsikomu predstavljala hudo zavoro pri predaji zdravljenju. Stopili pa smo še korak naprej in z ustreznimi strokovnjaki iz tujine naredili statistično projekcijo bodočega bremena hepatitisa C v Sloveniji in potrebnih ukrepov za možnost njegove eliminacije. Rezultati so bili prav neverjetni, saj je projekcija pokazala, da bi s povsem realnim stopnjevanjem števila novo odkritih okuženih in njihovega zdravljenja z učinkovitimi zdravili lahko do leta 2030 za 90% zmanjšali prevalenco okuženih in praktično skoraj izničili število bolnikov z ogrožajočimi zapleti bolezni. Torej bi lahko dosegli odličen nadzor nad hepatitisom C v Sloveniji, ki bi se že skoraj približal eliminaciji. Vendar le ob pogoju, da bi postopno odkrili VSE okužene in da bi s preventivnimi ukrepi preprečili nove okužbe. Za razliko od mnogih, tudi nam bližnjih držav, imamo v Sloveniji na srečo vse možnosti, da bolnikom nudimo kar najboljšo zdravstveno oskrbo. Žal pa ne moremo pomagati tistim, ki so okuženi, a za okužbo še ne vedo in zato ne poiščejo pravočasno pomoči pri ustreznem specialistu,« pojasnjuje prof. dr. Mojca Matičič, dr. med. iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Kdo naj se testira?
Virus hepatitisa C se prenaša z okuženo krvjo in z okužene matere na otroka. Spolni prenos je je možen le, če je izločkom spolovil pridružena tudi okužena kri. Med skupine z velikim tveganjem za okužbo torej sodijo vsi ljudje, ki so v Sloveniji prejeli transfuzijo krvi pred letom 1993 (če so jo prejeli v manj razvitih državah, je ta letnica še kasnejša) oz. so v preteklosti imeli večje operativne posege, bili na hemodializi ali imeli naključen vbod z uporabljeno injekcijsko iglo, so sobivali z okuženimi v skupnem gospodinjstvu in menjavali pribor za osebno higieno (britvice, zobne ščetke, manikirni pribor itd.).
Pozornost velja tudi za vse tiste, ki so imeli tetovažo, prebadanje (»piercing«) ali akupunkturo izvedeno neprofesionalno oziroma v lokalih brez ustreznega higienskega nadzora in uporabe materiala za enkratno rabo. Med posebna tveganja pa sodi seveda menjavanje pribora za uporabo drog, ne le injekcijskega, temveč tudi tistega za njuhanje, in tvegano spolno vedenje, predvsem med moškimi, ki imajo odnose z moškimi.
»Vse premalo se zavedamo, da je varen spolni odnos le odnos dveh zvestih neokuženih partnerjev. Izrednega pomena je, da se vsak človek vsaj enkrat zamisli nad svojim preteklim vedenjem ali dogodki, ki bi lahko prinesli kakršnokoli tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C. Če je v njihovi osebni zgodovini prisoten že zgolj en sam utemeljen sum na okužbo, je to dovolj, da opravijo ustrezno testiranje. Torej velja vsem, ki tega še niso opravili, povabilo, da preverijo, če pri njih obstaja kakršnokoli tveganje, da so okuženi z virusom hepatitisa C,« svetuje dr. Matičičeva.
Foto: Bigstock
