Njegovi gradniki so imunski oziroma limfatični organi ter tkiva, raznovrstne celice, številni topni dejavniki, receptorske in signalne molekule, izražene na/in v celicah ter geni, ki vsebujejo zapise za njihovo proteinsko sestavo. Primarna limfatična organa sta rdeči kostni mozeg in timus (žleza, ki se nahaja za prsnico). Rdeči kostni mozeg poskrbi, da iz krvotvornih matičnih celic (KMC) vseživljenjsko nastajajo krvne celice (hematopoeza), med katerimi so tudi imunske celice (raznovrstni levkociti). Poleg tega se odvija tudi dozorevanje in izbor limfocitov B, medtem ko v timusu potekata dozorevanje in izbor limfocitov T.
Sekundarni limfatični organi in tkiva so: vranica, bezgavke, limfatične strukture v predelih sluznic (usta, bronhiji, črevesje) in limfno žilje. Med hematopoezo (proces tvorbe in razvoja krvnih celic) iz KMC nastaneta dve predhodni celični liniji, mieloidna in limfoidna. Iz mieloidnih predhodnikov se razvijejo naslednje imunske celice: monociti, makrofagi, mieloidne dendritične celice ter granulociti (nevtrofilci, eozinofilci in bazofilci). Iz limfoidnih predhodnikov pa nastanejo naravne celice ubijalke (celice NK) ter limfociti B in T, nam je pojasnil prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farmacije*, in dodal, da imunski sistem delimo na prirojeni (evolucijsko starejši) in pridobljeni. Imunske celice, ki jih uvrščamo v prvega so monociti, makrofagi, granulociti in celice NK, v evolucijski imunski sistem pa prištevamo limfocite B in T.
Imunski sistem pri okužbah in vnetjih
Kako bo potekal imunski odziv na tujek oziroma antigen (vsaka snov, ki povzroči imunski odziv) je odvisno od tega, v katerem delu telesa se bo pojavil. To vrstna obramba je značilna za kožo, in je posledica v prvi vrsti delovanja imunskih celic, ki so del prirojene imunosti. In kasneje tistih s pridobljeno imunostjo, do številnih topnih dejavnikov, ki spodbujajo vnetje.
Vsako vnetje poleg odstranitve tujka povzroča tudi poškodbo tkiva. Pomembno je, da je ta vrsta imunske obrambe prisotna le v tistih delih našega telesa, ki se lahko učinkovito obnavljajo, in kjer vnetna tkivna poškodba ne naredi nepopravljive škode. Prof. Jeras poudari, da je takšen imunski odziv povsem neprimeren za predele možganov, črevesja, pljuč, zrkla in podobno.
Celice imunskega sistema in tudi nekatere tkivne celice prepoznavajo antigene, ter se nanje odzovejo na različne načine oziroma preko različnih mehanizmov. Celice prirojenega imunskega odziva reagirajo takoj, in za prepoznavanje antigenov uporabljajo posebne evolucijsko stare receptorske molekule. Te se vežejo na strukturne elemente, značilne za površine ̶ določenih mikroorganizmov.
Za aktivacijo celic pridobljene imunosti oziroma limfocitov pa je potreben daljši čas (96 ur). V tem obdobju fagociti (makrofagi, dendritične celice), ki so tudi del prirojenega imunskega odziva, »požrejo« proteinske antigene in jih encimsko predelajo v manjše peptide. Vezane na posebne molekule poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti (MHC), jih predstavljajo na svojih površinah. Ob tem antigene predstavljajoče celice (APC) dozorijo in se premaknejo v najbližje bezgavke, kjer zelo učinkovito aktivirajo tiste limfocite T, ki izražajo specifične receptorje TCR. Te so namreč sposobne prepoznati kombinacijo posameznega antigenskega peptida z določeno molekulo MHC. Aktivirane celice pridobljene imunosti nato, z razliko od celic značilnih za prirojene imunske odzive, zelo natančno odstranjujejo izključno okužene celice, in ne poškodujejo okoliškega tkiva, še razloži prof. Jeras.
Imunski odziv že pred rojstvom
Da se imunski sistem gradi že v nosečnosti in da ima fetus v drugi polovici nosečnosti, zlasti pa v zadnji četrtini, že popolnoma normalne imunske odzive, je za Moje zdravje** povedal imunolog prof. Alojz Ihan, dr. med. Pove tudi, da so imunski odzivi ploda v zadnji četrtini nosečnosti bolj tolerantni – mikroorganizme v večji meri sprejmejo kot sebi lastne, kar pomeni, da se kasneje nanje ne bo zelo burno odzval. Med vaginalnim porodom se otrok tudi sreča s številnimi mikrobi, ki naseljujejo materin porodni kanal in črevo. Favorizira mikrobe, ki jih ima mama, njegova črevesna mikrobiota pa je podobna materini. Če slednja ni najboljša – na primer pri kronični vnetni črevesni bolezni ali ko je mama alergik, ima to negativne posledice tudi zanj. Če pa ima mama zdravo, bogato mikrofloro, bo tudi slednjo »posvojil« tudi otrok.
Imunski sistem v starosti
Staranje imunskega sistema se začne relativno zgodaj. Po 20 letu starosti nam eden od osrednjih imunoloških organov – priželjc, propade. Ko se to zgodi, naši imunski odzivi bazirajo na spominskih celicah, ki so nastale prej. To pomeni, da se na okužbe, ki jih poznamo, dobro odzivamo. Za mikrobe, s katerimi se prej še nikoli nismo srečali, pa nimamo več idealnega imunskega sistema. S starostjo upada tudi število imunskih celic. Slednje so zmožne le določenega števila aktivacij, potem pa postanejo letargične, neaktivne… . Pri ljudeh s kroničnimi vnetnimi boleznimi se imunski sistem precej hitro izčrpa, pojasni prof. Ihan.
Imunskega sistema ne moremo (ne smemo) trenirati
Pogosto uporabljana sintaksa: »krepitev imunskega sistema« je dober pojem za mišice, za imunski sistem pa ne tako zelo, pove prof. Ihan. Naravno stanje mišic je, da delajo, in če ne delajo, atrofirajo. Zato je pomembno, da jih uporabljamo. Pri imunskem sistemu pa je obratno. Bolj kot ga uporabljamo (več, kot imamo okužb in vnetij), bolj izčrpamo imunske celice. Kar pa ne pomeni, da nanj ne moremo vplivati. S cepljenjem na primer dosežemo, da povzročitelja okužbe odstranimo brez, da bi nam le-ta povzročil vnetje. S tem zmanjšamo škodo, ki bi sicer nastala. »Treniranje« imunskega sistema z izpostavljanjem okužbam pa je popolnoma zgrešeno.
Za dobro delujoč imunski sistem so potrebni tudi proteini
Vsa hranila, ki jih imunski sistem potrebuje za izdelavo protiteles, dobimo z normalno mešano prehrano. Če pa ljudje proteinsko stradajo, se tudi protitelesa ne morejo izdelovati. Proteini so za imunski odziv nujni. Naravni mehanizem tudi je, da nas, ko smo bolni, »vleče« v posteljo: ne-gibanje omogoči, da imunske celice proteine, ki jih potrebujejo, dobijo iz mirujočih mišic, poudari prof. Ihan.
*Revija za moje zdravje, 10/ 2022
**Revija za moje zdravje, 11/2019
