Pojavile so se tehnike, kot so: endoskopska kirurgija, laparoskopska kirurgija in tudi robotska kirurgija, ki so izjemno vplivale na delo v medicine in kirurgijo. V današnjem prispevku si bomo nekoliko podrobneje ogledali razvoj laparoskopske kirurgije ter opisali in razložili pojme pa tudi izraze, ki so povprečnemu bolniku večinoma nejasni.
Piše: Prof. dr. Bojan Krebs, dr. med., Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo, UKC Maribor
Laparoskopska kirurgija, znana tudi kot minimalno invazivna kirurgija, je revolucionarna kirurška tehnika, ki je spremenila način izvajanja številnih kirurških posegov v trebušni votlini. Beseda »laparoskop« izhaja iz grškega izraza »lapara«, kar pomeni trebuh, in »skopein«, kar pomeni gledati ali opazovati. Torej, laparoskopija dobesedno pomeni »gledanje v trebuh«.
Zgodovina
Laparoskopska kirurgija je podvrsta endoskopske kirurgije. Endoskopija je v medicini širši izraz in pomeni gledati v notranjost. Začetki endoskopije segajo v začetek 19. stoletja. Sprva je bil razvoj počasen, nato pa je prišlo do hitrega razvoja. V 20. stoletju so se pojavili pomembni izumi v tehnologiji endoskopa. Leta 1901 je Max Nitze, nemški urolog, predstavil prvi pravi cistoskop, ki je omogočal ogled mehurja. Nato je leta 1932 Rudolf Schindler razvil prvi fleksibilni endoskop, ki se je lahko upogibal in prilagajal notranjim strukturam telesa.
V 60. in 70. so se pojavile številne inovacije, ki so prispevale k razvoju endoskopske kirurgije. Videokamere so bile vključene v endoskope, kar je omogočilo boljšo kakovost slike. Razvili so se tudi naprednejši kirurški instrumenti, kot so: klešče, škarje in laserji, ki so lahko delovali skozi endoskope.
Pojavile so se podveje endoskopske kirurgije, kot so že omenjena laparoskopija (»gledanje v trebuh«), torakoskopija (»gledanje v prsno votlino«), artroskopija (»gledanje v sklep«) in podobno.
Danes je oprema za endoskopijo izjemno napredna in predstavlja vrh tehnološkega razvoja v medicini.
Kaj potrebujemo za laparoskopsko operacijo?
Za laparoskopsko operacijo potrebujemo tako imenovani laparoskopski stolp. Gre za skupino naprav velikosti okoli 50 x 50 x 25 cm, ki so naložene druga na drugo in položene na voziček s kolesi, da ga lahko premikamo po operacijski dvorani. Osnovni laparoskopski stolp je sestavljen iz več komponent, ki omogočajo izvajanje laparoskopske kirurgije. Ključne komponente laparoskopskega stolpa predstavljajo:
1. Optični sistem: ta vključuje laparoskop, ki je dolga, tanka cev s kamero na koncu. Laparoskop omogoča vizualizacijo notranjosti trebušne votline. Slike, zajete s kamero, se prenašajo na monitor, na katerem jih kirurg lahko opazuje med operacijo.
2. Svetlobni vir: ta zagotavlja osvetlitev trebušne votline prek laparoskopa. Najpogosteje se uporablja halogenska ali LED-svetilka.
3. Videoprocesor: ta obdeluje signale iz kamere v laparoskopu in jih pretvori v visokokakovostno sliko na zaslonu. To omogoča kirurgu, da jasno vidi notranje organe med operacijo.
4. Zaslon: ta prikazuje slike, zajete s kamero v laparoskopu. Kirurg lahko na njem natančno opazuje in ocenjuje delo med operacijo.
5. Plinska enota: laparoskopska kirurgija zahteva napolnjenje trebušne votline s plinom (uporablja se ogljikov dioksid), da se ustvari prostor in dvigne trebušna stena stran od notranjih organov. Plinska enota zagotavlja regulirano dovajanje in odstranjevanje ogljikovega dioksida, kar pomaga ohranjati ustrezno delovno okolje.
6. Elektro kirurške enote: te so namenjene za uporabo kirurških instrumentov, ki se vstavijo skozi majhne reze v trebušno steno. Te enote zagotavljajo energijo, kot je električna koagulacija ali elektro kirurško rezanje, za izvajanje kirurških postopkov.
kirurška travma.
Katere so prednosti laparoskopske kirurgije?
Laparoskopska kirurgija je močno spremenila način izvajanja številnih kirurških posegov v trebušni votlini. Namesto tradicionalnega velikega reza, ki se uporablja pri klasični oziroma konvencionalni kirurgiji, se pri laparoskopski kirurgiji uporabljajo majhni rezi na koži in luknjice skozi trebušno steno, skozi katere se vstavijo kamera in posebej skonstruirani instrumenti. Ta napredna metoda prinaša številne koristi pacientom in tudi kirurgom.
Ena izmed glavnih prednosti laparoskopske kirurgije je zmanjšana kirurška travma. Govorimo o poškodbi, ki jo bolnik doživi že med pristopom oziroma začetkom glavnega dela operacije. Če razložim: pri bolniku je treba zaradi raka odstraniti del debelega črevesa. Da pridemo do črevesa, moramo pri klasični operaciji najprej prerezati trebušno steno, kar predstavlja veliko kirurško poškodbo. Pri laparoskopski operaciji pa zdaj namesto tega dolgega reza napravimo več manjših (okoli 1 centimeter ali krajših) rezov, skozi katere vstavimo laparoskopske instrumente. To pomeni manjšo poškodbo okoliških tkiv in seveda posledično manjšo kirurško travmo. Zaradi tega je manj krvavitve med posegom in manj bolečin po operaciji.
Druga pomembna prednost laparoskopskih operacij je estetski vidik. Zaradi majhnih rezov so brazgotine po laparoskopskih posegih veliko manjše in skoraj nevidne. To je še posebej pomembno za paciente, ki si želijo ohraniti svoj videz in se izogniti opaznim brazgotinam. Manjše brazgotine prav tako pripomorejo k boljšemu občutku lastnega telesa in samozavesti pacientov.
Poleg tega je laparoskopska kirurgija povezana z manjšim tveganjem za okužbe operacijske rane. Manjše ranice zmanjšujejo možnosti za kontaminacijo in zaplete rane. Tako pacienti doživljajo manjše število okužb, kar izboljšuje celoten kirurški izid in zmanjšuje potrebo po dolgotrajnem zdravljenju z antibiotiki.
Pacienti, pri katerih se odločimo za laparoskopski poseg, prav tako poročajo o manjših pooperativnih bolečinah. Zaradi manjše kirurške travme so potrebe po močnih bolečinskih zdravilih zmanjšane, kar omogoča hitrejše okrevanje in lažje izvajanje vsakodnevnih aktivnosti. To vpliva na izboljšanje kakovosti življenja pacientov po operaciji.
Laparoskopska kirurgija prinaša tudi krajši čas prebivanja v bolnišnici. Zaradi manjše kirurške travme in hitrejšega okrevanja pacienti lahko odidejo domov prej. To zmanjšuje stroške prebivanja v bolnišnici in omogoča hitrejšo vrnitev v domače okolje, kar pozitivno vpliva na pacientovo psihološko stanje. Prav tako se lahko hitreje vrnejo na delovno mesto, kar bi moralo prestavljati zelo pomemben dejavnik za vsako razvito državo.
Kaj pa pomanjkljivosti?
Kljub številnim prednostim pa je treba opozoriti, da je laparoskopska kirurgija tehnično zelo zahtevna in je ne obvladajo in znajo izvajati vsi kirurgi. Za izvajanje laparoskopske kirurgije je potrebno veliko vaje in običajno traja dlje časa kot klasični kirurški poseg. Tudi usposabljanje je drago.
Prav tako je draga tudi oprema, o kateri smo že govorili. Laparoskopski stolp z vsemi komponentami lahko doseže ceno tudi do 100.000 evrov. Instrumenti, ki se uporabljajo med operacijo, so večinoma le za enkratno uporabo in se po vsaki posamezni operaciji zavržejo.
Pogosta zmota glede laparoskopije
Bolniki večkrat zamenjajo laparoskopsko in lasersko kirurgijo ter rečejo, da bi želeli biti operirani lasersko. To ni pravilno, saj je laserska kirurgija popolnoma drugačna kirurška tehnika in ni povezana z laparoskopsko kirurgijo!
Laparoskopske operacije povprečno trajajo tudi dlje časa kot klasične. Tako lahko v istem času kirurgi opravijo manj posegov, kar lahko podaljšuje čakalno dobo na operacije.
Poleg tega pa nekateri posegi še vedno zahtevajo tudi odprti pristop zaradi posebnih okoliščin. Ključno je, da se pacienti posvetujejo s svojim zdravnikom ter se odločijo glede na svoje individualne potrebe in možnosti.
Če potegnemo črto ter ocenimo prednosti in slabosti laparoskopskega pristopa, pa lahko vseeno sklenemo, da več dejavnikov govori v prid laparoskopski kirurgiji, kar je tudi razlog, da število posegov po svetu in tudi pri nas ves čas narašča.
Laparoskopska kirurgija je nedvomno revolucionirala področje abdominalne kirurgije. S svojimi številnimi prednostmi, kot so: zmanjšana kirurška travma, manjše brazgotine, hitrejše okrevanje in manjše tveganje za zaplete, je postala prva izbira za veliko kirurških posegov v trebušni votlini. Napredek v tehnologiji bo gotovo prinesel še več inovacij na tem področju, kar bo pacientom omogočilo še boljše rezultate in kakovost življenja po operaciji.
