Če smo se česa naučili iz dobe covid-19, je to pomen skrbi za lastno zdravje. Za to, da nismo debeli, da sta naš sladkor in holesterol tam, kjer je treba, da srce in ožilje deluje pravilno… smo odgovorni predvsem sami. In ta skrb se začne mnogo prej, preden nas položijo gripa, pljučnica ali covid-19. Temelja sta dva: uravnotežena prehrana in telesna aktivnost. Oba preprosta, da bolj ne bi mogla biti, za vpeljavo v dnevno rutino pa pogosto nepredstavljivo težka.
Višja stopnja smrtnosti pri bolnikih z gripo
Vitamin C, vitamin D, selen in cink in ostala mikrohranila, ki so nujno potrebna za delovanje zdravega človeškega telesa, so poceni, lahko dostopni, telesu lastni in enostavni za vnos – s prehrano oziroma v določenih pogojih s prehranskimi dopolnili. Visoke ravni kadmija, kovine, ki jo najdemo na primer v cigaretah in onesnaženi zelenjavi, so povezane z višjo stopnjo smrtnosti pri bolnikih z gripo ali pljučnico – in lahko povečajo resnost poteka covid -19 ter drugih virusnih bolezni dihal.
Vpliv na imunski sistem
Dolgotrajna izpostavljenost kadmiju, tudi pri nizkih ravneh, lahko oslabi obrambni sistem v pljučih.Ljudje z visoko vsebnostjo te kemikalije v telesu pa se slabše spopadajo z gripo, kaže skupna študija raziskovalcev univerz Michingan, Južna Kalifornija in Washington. Objavljena je bila v decembrski številki strokovne revije Environmental Health Perspectives.
Kadmij prisoten tudi v številnih živilih
“Povezave, ki smo jih našli, je treba preučiti tudi glede na potencialni vpliv kadmija na obolevnost in smrtnost zaradi covid-19,” je povedal vodilni avtor študije Howard Hu, profesor in predstojnik oddelka za preventivno medicino na Univerzi Južna Kalifornija (USC). “Človeško telo veliko težje izloča kadmij kot druge strupene kovine – čeprav je prisoten tudi v številnih živilih. Ključnega pomena je zato še naprej zmanjševati njegovo prisotnosti kjerkoli v okolju (zraku, tleh, vodi…).«
Skupne značilnosti prvih žrtev covid-19
Na začetku pandemije si je velik odstotek ljudi, ki so umrli zaradi koronavirusa, delil nekaj značilnosti – bili so moški, kadilci in starejši. Ko je videl te podatke, je finski raziskovalec dr. Matti Sirén, soavtor študije, stopil v stik s Parkom in Hujem, ki sta že pred desetletjem izvedla obsežno študijo o vplivu kadmija na kronične bolezni. Preučevala sta tudi vpliv kadmija na pljučne in kardiovaskularne bolezni.
Zajeli podatke nacionalne raziskave
Zanimala ga je predvsem povezava med kadmijem in covid-19, vendar je bilo na voljo premalo podatkov. Zato se je osredotočil na na proučevanje potencialne povezave kadmija z drugimi virusnimi okužbami: gripo in pljučnico. Uporabil je podatke Ameriške nacionalne raziskave o zdravju in prehrani v letih 1988-1994 in 1999-2006 (NHANES). Izvaja jo Nacionalni center za zdravstveno statistiko, v njej pa zbirajo podatke o zdravstvenem in prehranskem stanju prebivalstva ZDA.
Kadilci še posebej ogroženi
Za analizo so bili uporabljeni podatki za skoraj 16.000 ljudi. V prvem delu so kadmij merili v urinu, v drugem pa v krvi. In ker ima tobak več kot 3000 kemičnih komponent, so raziskovalci preučili tudi ravni kadmija pri kadilcih. Po prilagoditvi starosti, spolu, rasi / etnični pripadnosti, izobrazbi, indeksu telesne mase, serumskemu holesterolu in krvnemu tlaku so ugotovili, da je pri bolnikih z ravnijo kadmija v 80. percentilu 15% večja verjetnost, da bodo umrli zaradi gripe ali pljučnice v primerjavi s tistimi v 20. percentilu. Med tistimi, ki nikoli niso kadili, je bila razlika še večja: 27% večje tveganjem smrtnosti med tistimi v 80. percentilu.
Cilj splošno znižanje izpostavljenosti kadmiju
“Zaradi pomanjkanja podatkov nismo mogli neposredno preučiti obremenitve s kadmijem med bolniki s covid-19 v zgodnji pandemiji. Naša motivacija je bila najti spremenljiv dejavnik tveganja, ki napoveduje hujše zaplete covid-19. Ugotovitve kažejo, da do naslednje pandemije lahko dosežemo splošno zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju. Vendar tega ni mogoče storiti naenkrat in zahteva spremembe politik.« Glavni naravni viri kadmija so žit, riža, živalska jetra in drobovina, soja in nekatere vrste listnate zelenjave.
Celotno raziskavo najdete TUKAJ.
