Nova študija Univerze Columbia pa prinaša prve »uradne« dokaze, da psihološki stres resnično povzroča sivenje las. Na presenečenje razsikovalcev se je izkazalo tudi, da se proces ustavi, ko stres preneha. Celo več: lasje začnejo nazaj dobivati svojo naravno barvo.
Preučevanje las kot način za raziskovanje staranja
“Vse več je dokazov, da staranje človeka ni linearni, fiksni biološki proces, ampak ga je mogoče vsaj deloma ustaviti ali celo začasno obrniti. Razumevanje, zakaj in kako se “stari” sivi lasje vrnejo v svoja “mlada” pigmentirana stanja, prinaša tudi pomembna o staranju na splošno,” pravi dr. Martin Picard, izredni profesor nevrologije na Univerzi Columbia. Skupaj z ekipo je razvil novo metodo za merjenje pigmentacije: lase razrežejo na zelo tanke rezine (približno 1/20 milimetra), od katerih vsaka predstavlja približno eno uro rasti las. “Tako kot obroči v drevesnem deblu vsebujejo informacije o preteklih desetletjih življenja drevesa, tudi lasje vsebujejo informacije o naši biološki zgodovini,” pravi Picard, in nadaljuje: “Ko so lasje še pod kožo (v foliku), so izpostavljeni številnim dejavnikom, vključno s stresnimi hormoni. Izpostavljenosti se seštevajo in vplivajo na njihovo barvo.«
Stres spremeni delovanje mitohodnrijev
Raziskovalci so analizirali posamezne lase 14 prostovoljcev, ki so med razsikavo tudi vodili dnevnik stresa. Na podlagi le-tega so za vsak teden posebej ocenili stopnjo njihovega psihičnega stresa. Ugotovili so, da so se pri nekaterih sivi lasje po prenehanju stresa povrnili v svojo prvotno barvo. Gre za fenomen, ki ga doslej niso poznali. »Če lase gledate z očmi, se vam zdi, da so vseskozi enake barve, razen če pride do večjega prehoda,” nadalje razlaga Picard. “Pod optičnim bralnikom z visoko ločljivostjo pa vidimo majhne razlike v barvi in to merimo.”
Da bi bolje razumeli povezavo med stresom in sivenjem las, so izmerili tudi ravni na tisoče beljakovin v laseh. Ugotovili so, da ključno vlogo pri sivenju las igrajo mitohondriji – v katerih zaradi stresa pride do sprememb. Mitohondrije poznamo predvsem kot celične tovarne energije, vendar to ni njihova edina naloga. So tudi kot majhne antene v celici, ki se odzivajo na številne različne signale, vključno s psihološkim stresom, pojasni Picard.
Ponovna pigmentacija možna le v določenem obdobju
Zmanjšanje stresa v življenju je dober cilj, vendar to las ne bo nujno spremenilo v normalno barvo. Ponovna pigmentacija je napreč možna le v določenem obdobju življenja. »Z matematičnimi modeli smo ugotovili, da lasje morajo doseči nek prag (kopičenja vplivov), preden postanejo sivi. V srednjih letih, ko so blizu tega praga zaradi biološke starosti in drugih dejavnikov, jih bo psihološki stres potisnil čez rob in bodo prešli v sive. Če v tem trenutku stres zmanjšamo, se proces sivenja ustavi oziroma obrne – novi lasje, ki izraščajo, niso več sivi. Nikakor pa ni mogoče pričakovati, da bo zmanjšanje stresa 70-letniku povrnilo temne lase ali pa da bo zgolj naraščanje stresa pri 10-letniku dovolj, da bo posivel,« zaključi Picard.
Izvirno objavo najdete TUKAJ.
