Za gripo je značilen hiter začetek, zbolimo pogosto v nekaj urah, z nenadno visoko vročino in izrazitimi bolečinami v mišicah in sklepih, ki jih lahko spremlja glavobol. Pogosto se pojavi mrzlica in občutek »zlomljenosti«. Pogosto se pridruži suh in dražeč kašelj, tudi bolečine v žrelu. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, simptomi običajno izginejo v dveh do sedmih dneh.
Potek različen, odvisen od več dejavnikov
Potek gripe je lahko različen, nekateri zbolijo s hudimi simptomi, pri drugih bolezen poteka v blagi obliki, in je odvisen od splošnega zdravstvenega stanja, starosti, stanja imunskega sistema in tega, ali smo se v preteklosti že okužili s podobnim virusom influence. Da virus influence povzroči gripo, obstajajo predpogoji: 1. virus mora preživeti v okolju; 2. mora doseči ciljne celice v novem gostitelju – človeku; 3. dovolj virusa mora doseči ciljne celice, da se doseže kužni odmerek in se začne okužba. (3)
Redno umivanje ali razkuževanje rok ter higiena kašlja pomembno zmanjšata širjenje virusov influence, zlasti v šolah, vrtcih in drugih zaprtih prostorih.
Kužnost je največja tik preden zbolimo, in še 3 do 5 dni po tem. Dlje so kužni majhni otroci in osebe z okrnjenim imunskih sistemom (7 dni ali več). Da gre res za gripo, potrdijo testi. Najpogosteje se uporabi test RT-PCR, ki imavisoko občutljivost in specifičnost. Testiranja se ne izvaja rutinsko. Indikacije za testiranje so: hospitalizirani bolniki z akutno boleznijo dihal, bolniki z visokim tveganjem za zaplete (starost nad 65 let, nosečnice, kronični bolniki, imunsko oslabljeni), zdravstveni delavci ali osebe v domovih za starejše (za preprečevanje izbruhov), otroci z resnim potekom bolezni.
Virus influence A povzroča epidemije in pandemije, virus influence B pa običajno omejene izbruhe npr. v šolah, vrtcih. Virus influence C okuži posameznike in ne povzroča epidemij. Ločitev posameznih tipov virusov influence je možna z mikrobiološkimi preiskavami. Viruse influence A razvrstimo po podtipih na podlagi dveh površinskih antigenov: hemaglutinina (H) in nevraminidaze (N). Tri vrste hemaglutininov (H1, H2, H3) in dve vrsti nevraminidaze (N1, N2) so v virusih influence, ki povzročajo pri ljudeh sezonsko gripo.
Zapleti
Virus influence lahko poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zapleti gripe zajemajo lahko različne organske sisteme. Med pljučnimi zapleti gripe prevladuje virusna ali bakterijska pljučnica, ki se kaže kot ponovna vročina, poslabšanje kašlja, dispneja. Zdravljenje je s protivirusnimi zdravili: oseltamivir, zanamivir, baloksavir (učinkoviti, če se uvedejo ≤48 ur po začetku simptomov; pri hudih potekih tudi kasneje), ki jim po potrebi dodamo antibiotik (ciljano glede na povzročitelja).
Zapleti lahko zajemajo tudi srce in se kažejo kot miokarditis ali perikarditis. Simptomi so bolečina za prsnico, dispneja, aritmije, zdravljenje pa podporno, bolnik potrebuje hospitalizacijo. Med nevrološkimi zapleti gripe sta najpogostejša encefalitis, meningitis, zdravljenje je podporno, bolnik potrebuje hospitalizacijo. Rabdomioliza je zaplet, ki prizadene mišice in se kaže kot mišična bolečina in/ali mioglobinurija, zdravljenje zajema hidratacijo in nadzor delovanja levic.
Kot zaplet gripe so možne tudi sekundarne bakterijske okužbe (na primer sinusitis, otitis media), ki se zdravijo z antibiotiki. Sinusitis se pojavi, ker virus gripe poškoduje epitelij nosne sluznice in migetalčni epitel, kar oslabi drenažo sinusov. Posledično pride do zastajanja sluziin sekundarne bakterijske okužbe (najpogostejši povzročitelji sta bakteriji Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenzae). Bolj ogroženi so alergiki, kadilci, otroci, osebe s pogostimi okužbami dihal, bolniki z nosnimi polipi. (4)
Razlika gripe od drugih virusnih okužb dihal (npr. rhinovirus, adenovirus, RSV, koronavirus): (2)
| Simptom | Gripa | Druge virusne okužbe (npr. prehlad) |
| Začetek | Hiter, nenaden | Postopen |
| Temperatura | Visoka (38–40 °C) | Nizka ali brez |
| Bolečine v mišicah/sklepih | Izrazite | Blage ali odsotne |
| Utrujenost | Močna | Blaga |
| Kašelj | Pogost, suh | Pogosto blag |
| Zapleti | Pogosti, lahko hudi | Redki |
Redakcija Mojega zdravja
Viri:
1. Nalezljive bolezni od A do Ž: Gripa. NIJZ. https://nijz.si/nalezljive-bolezni/nalezljive-bolezni-od-a-do-z/gripa/
2. Eccles R. Understanding the symptoms of the common cold and influenza. Lancet Infect Dis. 2005 Nov;5(11):718-25. doi: 10.1016/S1473-3099(05)70270-X. PMID: 16253889; PMCID: PMC7185637.
3. Killingley B, Nguyen-Van-Tam J. Routes of influenza transmission. Influenza Other Respir Viruses. 2013 Sep;7 Suppl 2(Suppl 2):42-51. doi: 10.1111/irv.12080. PMID: 24034483; PMCID: PMC5909391.
4. Peltola VT, Boyd KL, McAuley JL, Rehg JE, McCullers JA. Bacterial sinusitis and otitis media following influenza virus infection in ferrets. Infect Immun. 2006 May;74(5):2562-7. doi: 10.1128/IAI.74.5.2562-2567.2006. PMID: 16622191; PMCID: PMC1459735.
Za gripo je značilen hiter začetek, zbolimo pogosto v nekaj urah, z nenadno visoko vročino in izrazitimi bolečinami v mišicah in sklepih, ki jih lahko spremlja glavobol. Pogosto se pojavi mrzlica in občutek »zlomljenosti«. Pogosto se pridruži suh in dražeč kašelj, tudi bolečine v žrelu. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, simptomi običajno izginejo v dveh do sedmih dneh.
