Zaradi dobrega ozaveščanja, danes vemo, da to ni zgolj kožna bolezen, temveč gre za sistemsko obolenje. Poleg sprememb na koži se namreč pojavljajo tudi druge bolezni, kot so motnje v presnovi s povišanjem holesterola in ostalih maščob v krvi, sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, ter posledično bolezni srca in ožilja. Prav tako so prisotna različna psihološka stanja, motnje na ravni črevesja-kronično vnetne črevesne bolezni, vnetje oči in psoriatični artritis.
Luskavico uvrščamo med dedne bolezni. To pomeni, da lahko podedujemo gene, ki povečajo možnost za njen pojav. Največkrat pa dednost ni dovolj, saj morajo biti aktivni različni sprožilni dejavniki. Bolezen se namreč pogosto pojavi po hudih stresnih situacijah ali okužbah. Če pa je že prisotna, sprožilci, med drugim tudi nekatera zdravila (največkrat za uravnavanje krvnega tlaka), delujejo negativno in povzročijo poslabšanje bolezni.
Kakšna je pot od prvih opažanj bolezni do obiska zdravnika?
Prof. Lunder poudari, da so začetni simptomi pri večini bolnikov zelo značilni, tako jih brez težav prepozna tudi družinski zdravnik. Na srečo se bolezen v večini primerov odvija blago in zadošča lokalno zdravljenje, zato diagnoza ter terapija potekata v ambulanti družinske medicine. Kadar pa se pri pravilno diagnosticirani luskavici lokalno zdravljenje ne izkaže za uspešno (stanje se ne izboljša ampak se celo poslabša) in se širi na večjo površino, kot so roke, stopala, koža spolovila ter okolico danke, je nujen obisk dermatologa. Zdravljenje v nadaljevanju poteka s sistemskimi in biološkimi zdravili ter fototerapijo.
»Na žalost dostopnost do dermatologov ni najboljša, vendar je čakalna doba, še posebej v ambulantah, kjer se ukvarjamo z hujšimi oblikami bolezni, dva meseca. To pa je za kronično bolezen, kot je luskavica, še sprejemljiv čas, da bolniki dobijo ustrezno obravnavo,« izpostavi prof. Lunder.
Bolečina
Čeprav bolniki najpogosteje omenjajo srbenje prizadetih delov kože, so žarišča na debelih mestih, kjer pride tudi do razpok, lahko zelo boleča. Bolečina je namreč vodilni sindrom pri psoriatičnem dermatitisu. Kadar ima bolnik v okviru psoriatične bolezni prizadete tudi sklepe, je največja težava ravno bolečina v sklepih. Če gre za težjo prizadetost sklepov, ki jo spremlja huda bolečina, je nujna obravnava pri specialistu revmatologu. Še posebej v primerih kadar artritis hitro napreduje. Na srečo je pri lezijah manj možnosti za trajne posledice, kot je pri hitro napredujoči sklepni bolezni, vendar je tudi pri hujših oblikah luskavice priporočljivo zgodnje zdravljenje.
Po besedah prof. Lundra je adherenca pri bolnikih s psoriazo zelo dobra. Tukaj je treba izpostaviti tudi učinkovitost in varnost zdravil. Bolniki namreč z rednim jemanjem zdravil, dosežejo zares vidno izboljšanje začetnega stanja in zdravljenje prenašajo brez stranskih učinkov. To pa je za njih zelo vzpodbudo, zato skrbno nadaljujejo z izvajanjem terapije.
Zelo vzpodbudni so rezultati novejših študij, saj kažejo, da pri težjih oblikah luskavice zdravljenje z biološkimi zdravili lahko preusmeri tok bolezni. Zato obstaja upanje, da bi z novimi generacijami zdravil, bolezenski proces celo zaustavili. Trenutna zdravila žal tega ne omogočajo, ker delujejo samo v času uporabe, saj se po ukinitvi bolezenske spremembe povrnejo. Potrjeno pa je, da ravno z zgodnjim zdravljenjem lahko bistveno bolj učinkovito dosežemo trajnejšo umiritev bolezenskega procesa. Tako lahko celo ob hudih oblikah luskavice s sodobnimi biološkimi zdravili pri polovici vseh bolnikov dosežemo popolno odstranitev vseh sprememb na koži. Stanje se za 90 odstotkov izboljša tudi pri treh četrtinah bolnikov z najtežjimi oblikami te bolezni. Pogoj za tako dobre rezultate zdravljenja je, kot že poudarjeno, pravočasen obisk dermatološke ambulante.
Znano je, da ima psoriaza vpliv na pojav tudi drugih bolezni. Kako zgodnje zdravljenje vpliva na pojav teh obolenj? Tako srčni infarkt kot metabolni sindrom in druga spremljajoča dogajanja (sladkorna bolezen, kardiovaskularna stanja) so pri osebah z neustrezno zdravljeno luskavico lahko tudi do sedemkrat pogostejši v primerjavi z osebo, ki te bolezni nima. Če želimo preprečiti omenjena stanja, je nujno pravočasno zdravljenje. Pri desetletju trajajoči neustrezno zdravljeni bolezni je škoda že narejena, vendar nikoli ni prepozno. To pomeni, da ob ustreznem ukrepanju lahko preprečimo nadaljnji škodljiv potek bolezni.
