Na okrogli mizi, ki je potekala pred kratkim v Ljubljani, so strokovnjaki predstavili glavne izzive v zdravljenju te močno razširjene, a slabo nadzorovane bolezni.
Po besedah Simone Perčič iz Centra za zdravstveno ekologijo na NIJZ astma po svetu narašča. V Veliki Britaniji je več kot petina vseh otrok z astmo; mi se primerjamo z Avstrijo, v kateri je 14 % zbolelih otrok, pri odraslih pa ima astmo vsak deseti. Simona Perčič je opozorila, da je zelo težko določiti posamezne vplive na razvoj astme. V Zasavju je pričakovati eno višjih ravni onesnaženosti zraka s trdimi delci, kar se kaže tudi v največjem številu zbolelih zanjo, v Mariboru pa zrak ni tako onesnažen, a je tudi nadpovprečno veliko astmatikov.
Simona Perčič (NIJZ), dr. Sabina Škrgat in dr. Peter Korošec (oba Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik), so predstavili glavne izzive v zdravljenju astme.
Prepoznati poslabšanja astme
Pomembno je, da bolnik prepozna svoje simptome astme in njihovo poslabšanje ter se odpravi do zdravnika. Veliko bolnikov, ki imajo vztrajne simptome, kašljajo ponoči, težko dihajo idr., ne obiščejo zdravnika, saj menijo, da je to del bolezni. Vemo pa, da taka stanja znamo pozdraviti in bi lahko bolnik živel brez njih, je poudarila specialistka pulmologinja s klinike Golnik Sabina Škrgat.
“Slovenija se lahko primerja z Avstrijo, v kateri je 14 odstotkov zbolelih otrok, pri odraslih pa ima astmo vsak deseti.”
Poudarila je, da je prevelik delež bolnikov neurejen, in to kljub vsem nasvetom, ki jih dobijo. »Najprej je vprašanje, koliko je bolnik kritičen do bolezni, da sploh gre do zdravnika, ko ima simptome, pa tudi, ali bolnik v resnici redno uporablja zdravila. V našem timu za bolnike s težko astmo smo videli, da je še veliko prostora za izboljšanje. Bolnik, ki ima težave z astmo, vsekakor sodi na specialistično raven, verjetno na terciarno raven, če mu ne morejo pomagati na sekundarni ravni, na kateri ga bo obravnaval multidisciplinarni tim, pristopiti mu mora nemalokrat tudi respiratorni fizioterapevt, saj ima marsikdo napačen vzorec dihanja, psiholog, farmacevt.«
Prihaja revolucija v zdravljenju astme
Za isto simptomatiko bolezni so pri različnih bolnikih v ozadju različni imunološki vzroki, mehanizmi, in ti se bodo v prihodnosti pri posameznikih prepoznavali; bolezen se bo zdravila skladno z njimi, je razložil Peter Korošec, vodja Laboratorija za klinično imunologijo in molekularno genetiko na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
“Bolniki s težko astmo se lahko tudi dnevno srečujejo s kašljanjem, piskanjem, stiskanjem v prsih, se zbujajo zaradi pomanjkanja zraka, stiskanja v prsih, dušenja.”
Po njegovih besedah v postopku nastanka bolezni ob genetskem zapisu sodelujejo tudi drugi dejavniki, okolje, vnetne bolezni, kajenje idr. Prepričan je, da bo za boljšo obravnavo bolnikov v prihodnosti ključno za posameznika prilagojene zdravljenje, tj. personalizirana medicina. »Danes že za skoraj vse bolnike z astmo poznamo njihov imunološki vzrok, kakšno vnetje imajo, kakšne celice so ključne za njihovo bolezen … Za obliko težke astme že imamo najsodobnejše terapije, razvijajo pa se tudi nove, ki bodo zdravile te različne imunološke poti za samo bolezen,« je poudaril profesor mikrobiologije in imunologije Peter Korošec.
Bolniki s težko astmo
Bolniki s težko astmo se lahko tudi dnevno srečujejo s kašljanjem, piskanjem, stiskanjem v prsih, se zbujajo zaradi pomanjkanja zraka, stiskanja v prsih, dušenja. Ti bolniki kljub prejemanju osnovne terapije za astmo bolezni nimajo pod nadzorom.
“Za obliko težke astme že imamo najsodobnejše terapije, razvijajo pa se tudi nove, ki bodo zdravile različne imunološke poti za samo bolezen.”
Zaradi hudih poslabšanj morajo biti pogosto hospitalizirani. S tako obliko astme je do pred kratkim, ko je začela prejemati biološka zdravila, zelo težko živela bolnica Branka Bizjan. Poudarila je, da se z astmo da živeti, treba pa je poslušati svoje telo in zdravnike. Priporočila je tudi sodelovanje v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije.
