Astma je sicer najpogostejša bolezen dihal, za katero oboleva več kot 300 milijonov ljudi, vsako leto pa zahteva preko 250.000 smrti. Zaradi velikega globalnega bremena te bolezni raziskovalci intenzivno iščejo nove terapevtske pristope. V pričujoči raziskavi so se osredotočili na astmo tipa 2, za katero je značilna visoka izraznostj IgE in eozinofilija, kar je posledica aktivnosti interlevkina IL-5, pa tudi vnetje respiratorne sluznice in njeno remodeliranje, kar povezujejo z aktivnostjo interlevkinov IL-4 in IL-13. V kontekstu raziskave so T celice mišk, ki so jih ustvarili kot model astme pri človeku, genetsko modificirali na način, da so jih usmerili proti ciljnim interlevkinom, ki igrajo ključno vlogo v patofiziologiji astme. Najprej so se osredotočili na ustvarjanje CAR-T celic proti interlevkinu IL-5, v nadaljevanju pa so jih usmerili še proti interlevkinoma IL-4 in IL-13. In tako modificirane T celice vbrizgali v telo mišk. Po eni sami aplikaciji je prišlo do zaviranja vnetja v pljučih in lajšanja simptomov astme, učinek remisije pa je bil dolgotrajen. Spremljanje živali je pokazalo, da so CAR-T celice v telesu mišk preživele še leto po aplikaciji in da v tem obdobju niso povzročile nobenih citotoksičnih ali negativnih sistemskih učinkov. Avtorji opozarjajo, da bo treba varnost in učinkovitost tega imunološkega pristopa potrditi še v kliničnih raziskavah in verjamejo, da ima CAR-T zdravljenje potencial tudi pri drugih boleznih z značilno eozinofilijo in vključenostjo citokinov tipa 2. V ta sklop bolezni spadajo alergije, atopijski dermatitis, hipereozinofilni sindromi, KOPB, eozinofilni kronični rinosinusitis in eozinofilna levkemija. (Nature Immunology, 2024)
