Prva je bila skupina tistih, ki osebnega zdravnika sicer dodatno obremenijo, vendar njihovi simptomi niso povezani z rakom pljuč in drugo, ki je imela bolezni, ki s svojo simptomatiko predstavljajo možno alternativo za pljučni rak. Rezultati so pokazali, da prisotnost »alternativnih bolezni« pomembno podaljša čas do diagnoze pljučnega raka.
Diagnostični interval daljši za 31-74 dni
V raziskavo so vključili podatke 11.870 bolnikov z diagnozo pljučnega raka in iskali povezavo med obdobjem od prvih simptomov do diagnoze in prisotnostjo desetih neodvisnih komorbidnosti oziroma štirih stanj, katerih simptomatika je podobna tisti pri raku pljuč (alternativne diagnoze). Med slednje so uvrstili kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB), astmo, sindrom kronične utrujenost in predpisanost zdravil iz skupine zaviralcev ACE, pri katerih se kot neželeni učinek pogosto pojavlja kašelj. Med neodvisnimi komorbidnostmi, katerih simptomatika torej ni podobna tisti pri raku pljuč, so ocenili vpliv koronarne bolezni srca, depresije/anksioznosti, srčnega popuščanja, hipertenzije, kronične ledvične bolezni, osteoporoze, demence, resnih duševnih bolezni, epilepsije in diabetesa. Izkazalo se je, da neodvisne komorbidnosti – z izjemo koronarne srčne bolezni – niso pomembno vplivale na čas do diagnoze pljučnega raka. Povsem drugačen je bil učinek štirih stanj, ki so simptomatsko podobna tej obliki raka. Prisotnost teh stanj je namreč pomembno (za 31-74 dni) podaljšala obdobje do diagnoze raka, precejšen razpon pa je bil odvisen od števila soobolevnosti.
Diagnostični interval kot ključni dejavnik slabega preživetja
Kot na globalni ravni je tudi v V.Britaniji pljučni rak kriv za največ smrti med vsemi onkološkimi obolenji, avtorji raziskave pa so opozorili tudi na relativno slabe rezultate preživetja. V obdobju 2010-2014 je namreč 5-letno preživetje bolnikov z rakom na pljučih pokazalo, da jih to obdobje preživi le 13 odstotkov. V primerjavi s primerljivimi evropskimi državami je podatek zaskrbljujoč, saj je 5-letno preživetje v istem obdobju v Franciji znašalo 17, v Nemčiji pa 18 odstotkov. Po prepričanju avtorjev je k slabemu preživetju odločilno prispevalo pozno odkrivanje pljučnega raka, saj podatki v V.Britaniji razkrivajo visok, 70-odstotni delež primerov, ki jih odkrijejo v stadijih 3 ali 4. Ta podatek je raziskovalce gotovo spodbudil k raziskavi, s katero so želeli natančneje analizirati vzroke za (pre)dolg diagnostični zamik.
Ob kroničnih boleznih dihal tudi koronarna bolezen
Raziskava je pokazala, da soobolevnosti, ki pri obisku osebnega zdravnika privedejo do pogostejših konzultacij, podaljšajo čas do diagnoze pljučnega raka. Najizrazitejši vpliv imajo stanja s podobno simptomatiko, recimo KOPB in astma (preglednica), pri čemer je diagnostični zamik v precejšnji meri skladen s podatki drugih raziskav. Analiza različnih bolezenskih simptomov je precej pričakovano pokazala, da je recimo hemoptiza – nekakšna rdeča luč za rak pljuč – povezana s krajšim diagnostičnim intervalom, relativno velik vpliv na njegovo podaljšanje pri koronarni bolezni srca pa je verjetno povezan s pogostimi dispnoičnimi simptomi in z bolečino v prsih.
| Komorbidnost | Diagnostični interval v dnevih | P vrednost |
| Koronarna bolezen srca | 18,46 | <0.001 |
| Depresija/anksioznost | 12,51 | 0.001 |
| Epilepsija | 13,61 | 0.085 |
| Diabetes | -5,56 | 0.068 |
| Osteoporoza | 10,28 | 0.014 |
| Astma | 30,61 | <0.001 |
| KOPB | 59,07 | <0.001 |
| ACE zaviralci | 7,73 | <0.001 |
Slovenija – predolg diagnostični interval kriv za 77% napredovalih pljučnih tumorjev
V primerljivem obdobju 2011-2015 smo v Sloveniji pri raku pljuč beležili 14,5% 5-letno preživetje, kar je več kot v prispevku za svojo državo poročajo britanski avtorji (13%) in manj, kot so beležili v Franciji (17%) oziroma Nemčiji (18%). Napredek v sistemskem zdravljenju, ki je bil prav pri pljučnem raku eden najizrazitejših in se je začel z regulatornimi odobritvami prvih tirozin kinaznih tarčnih zdravil sredi prvega desetletja novega tisočletja, je v preživetje bolnikov z odzivnimi tumorji prinesel pomembna izboljšanja. Podatki našega registra tako za zadnje analizirano obdobje (2016-2020) kažejo, da je 5 let po diagnozi živih še 20,4% slovenskih bolnikov z rakom pljuč. Ob učinkovitejšemu zdravljenju bi k preživetju največ prispevalo zgodnejše odkrivanje bolezni, vendar se pri raku pljuč to na žalost ne dogaja. Tudi naši strokovnjaki se že dolgo zavedajo, da med pojavom bolezenskih znakov in diagnozo preteče preveč časa, ocena iz leta 2010 pa je na kliniki Golnik pokazala kar 120 dnevni diagnostični interval. Predolg interval med pojavom simptomov in diagnozo tako v največji meri prispeva k velikemu deležu primerov razsejanega pljučnega raka, ki ga na žalost ne znamo ozdraviti. Podatki zadnjega registra razkrivajo, da v omejenem stadiju odkrijemo le 22,9% raka, medtem ko je pljučnih tumorjev v razširjenem in razsejanem stadiju kar 77%. Rešitev se seveda skriva v presejanju populacije s povečanim tveganjem, vendar nacionalni program s priporočeno LDCT metodo iz nerazumljivih razlogov prestavljamo v prihodnost.
Viri:
Rogers I, s sod. The effect of comorbidities on diagnostic interval for lung cancer in England: a cohort study using electronic health record data. British Journal of Cancer. 2024
Rak v Sloveniji 2020, Register raka republike Slovenije, 2023
Triller N, s sod. Delays in the diagnosis and treatment of lung cancer: can the length of time be- tween the appearance of symptoms and diagnosis and treatment be shortened? Eur Resp J. 2010
Zwitter M, s sod. Lung Cancer in Slovenia. Journal of Thoracic Oncology. 2019
