Če je topikalno zdravljenje neuspešno, imamo na voljo sistemska zdravila, je na letošnjih Schrottovih dnevih v predavanju o atopijskem dermatitisu pri odraslih povedala dermatologinja Maja Benko iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Okvara epidermalne bariere in imunska disregulacija
Pri atopijskem dermatitisu gre tako za okvaro epidermalne bariere (ki se ji pogosto pridružijo mehanske poškodbe kože zaradi praskanja, in vnetje) kot tudi za imunsko disregulacijo, na oboje pa vplivajo genetski dejavniki (na primer okvara beljakovine filagrin), družinska obremenjenost (drugi člani družine z atopijskim dermatitisom, avtoimune bolezni v družini, alergije) in dejavniki okolja (izpostavljenost cigaretnemu dimu, suh zrak, življenje v mestu…). Ob poslabšanju atopijskega dermatitisa se spremeni kožna mikrobiota – na koži začne prevladovati bakterija Staphilococcus aureus. Pri obravnavi bolnikov z atopijskim dermatitisom je pomemben interdisciplinarni pristop, ki poleg dermatologa vključuje tudi družinskega zdravnika, alergologa, pulmologa. Atopijski dermatitis predstavlja veliko breme za bolnika in svojce, zato je izjemno pomembno, da bolnikom omogočimo zdravljenje z najbolj sodobnimi in učinkovitimi zdravili, je posebej izpostavila Benko.
Diagnosticiranje atopijskega dermatitisa
Atopijski dermatitis se lahko pojavi v otroštvu ali v odrasli dobi. Pri otrocih večkrat izzveni do vstopa v šolo. Tipične kožne spremembe se pojavljajo na različnih delih telesa in se po videzu ter lokaciji pri različno starih bolnikih tipično razlikujejo. Pri dojenčkih so značilne rdečkaste, srbeče, luščeče se kožne spremembe predvsem po licih. Koža pod plenico ni prizadeta. Kasneje izzvenijo, se pa kožne spremembe pojavijo na gležnjih, zapestjih, prstih rok ali nog. Pri otrocih, starejših od 4 let ter pri mladostnikih in odraslih se kožne spremembe pojavljajo predvsem v kožnih pregibih (komolec, koleno), na hrbtišču rok, na nartu. Če kožne spremembe prizadenejo celotno telo, govorimo o eritrodermiji.
Kdaj k dermatologu
Bolniki z atopijskim dermatitisom najprej poiščejo pomoč družinskega zdravnika, ki se na podlagi kliničnega pregleda in ocene resnosti bolezni odloči, ali bo bolnika vodil sam ali pa ga bo napotil k dermatologu. Dodatna diagnostika in/ali potreba po spremembi že uvedenega topikalnega zdravljenja sta pogosti vzrok za napotitev bolnika k dermatologu s stopnjo nujnosti »redno«. Vzroki za nujno napotitev so obsežne kožne spremembe (več kot 50 % površine kože) ali sum na dodatno glivično, bakterijsko ali virusno okužbo kože. Če gre za uvedbo sistemskega zdravljenja ali bolezen kljub ustrezni topikalni terapiji ni obvladana, pa tudi, če so žarišča kožnih sprememb na posebnih mestih: obraz, roke, spolovilo, je stopnja nujnosti napotitve k dermatologu »zelo hitro«.
Konvencionalno zdravljenje
Evropske smernice za zdravljenje atopijskega dermatitisa poudarjajo pomen redne uporabe indiferentnih mazil ter izogibanje snovem/okoliščinam, ki poslabšajo bolezen. V primeru poslabšanja se svetujejo topikalne kreme s kortikosteroidi (mometazon ali metilprednizoloaceponat) in inhibitorji kalcinevrina, ki jih kombiniramo s fototerapijo. Zdravljenje s kortikosteroidnimi mazili traja 7 do 14 dni in potem dva zaporedna dneva v tednu (sobota, nedelja na primer) naslednjih nekaj mesecev. Na obrazu in v pregibih rok ter nog uporabljamo zaviralce kalcinevrina. Nanašamo jih dvakrat na dan do popolnega izboljšanja in potem naslednje 4 tedne dvakrat na teden na ne-zaporedne dneve. Za odločitev o načinu zdravljenja je potrebna ocena resnosti bolezni: obseg kožnih sprememb, intenzivnost srbečice, kakovost spanca, ter presoja vpliva atopijskega dermatitisa na kakovost življenja bolnika (vprašalnik DLQI). Če je ocena nespečnosti in srbečice v zadnjih 24 urah 6 ali več (na 10 stopenjski lestvici), je to znak, da trenutna terapija ni dovolj uspešna in je zdravljenje potrebno spremeniti.
Sistemsko zdravljenje
Sistemsko zdravljenje atopijskega dermatitisa uvede dermatolog, ki potem tudi redno vodi bolnika. Sistemski kortikosteroidi se uporabljajo le izjemoma in kratek čas (za premostitev do začetka učinkovanja drugih sistemskih zdravil). Po 4 mesecih sistemskega zdravljenja sledi presoja uspešnosti sistemskega zdravljenja: ocenjuje se učinkovitost zdravljenja in prenašanje terapije s strani bolnika. Če vse poteka dobro, se sistemsko zdravljenje nadaljuje, bolniki pa imajo kontrole pri dermatologu vsakih 6 mesecev.
Pomembni poudarki:
- Bolniki z atopijskim dermatitisom imajo pogosteje depresijo in astmo, alergije, eozinofilni ezofagitis (alergijsko vnetje požiralnika), druge kožne bolezni (na primer vitiligo, alopecijo areato…), avtoimune bolezni (revmatoidni artritis, ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen), težave z dihali (sinuzitis, pljučnica), metabolni sindrom.
- Ocenjuje se, da je prevalenca atopijskega dermatitisa v Sloveniji pri otrocih 15 do 30 %, pri odraslih pa 2 do 10 %.
- Pomembno je razlikovati med atopijskim dermatitisom in drugimi oblikami dermatitisa (kontaktni, alergijski, seboroični), prav tako ga ne smemo zamenjati z luskavico.
- Če odrasli bolnik porabi več kot 1g/kg telesne teže zmernega do močnega kortikosteroidnega mazila, gre za neobvladan atopijski dermatitis. Enako velja, če so prisotna pogosta poslabšanja bolezni.
- Pri JAK inhibitorjih so za zdravljenje odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom na voljo baricitinid, upadacitinib. Konvencionalna imunomodulatorja, ki se uporabljata za zdravljenje atopijskega dermatitisa, sta ciklosporin in metroteksat, biološko zdravilo je dupilumab.
