Atopijski dermatitis močno poslabša kakovost življenja

Glavni simptom atopijskega dermatitisa je neznosen srbež, ki močno obremenjuje bolnika. Foto:Bigstock

Ker se pojavlja na največjem telesnem organu – koži, so njene posledice močno vidne, z drugimi simptomi, kot sta nespečnost in neobvladljiva srbečica, pa močno vpliva na kakovost posameznikovega življenja, je razložila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije.

Kako ga prepoznamo?

Glavni simptom atopijskega dermatitisa je neznosen srbež, ki močno obremenjuje bolnika. Vneta pordela in luščeča se žarišča se pojavljajo na delih delesa, ki so značilna za posamezne starostne skupine. Prav spreminjanje lokacij z odraščanjem pa pomaga pri postavitvi diagnoze. Pri dojenčkih so obolela lica, pri majhnih otrocih zunanje strani zapestij, podlahti, gležnjev in goleni, pri večjih otrocih upogibni predeli udov – komolčne in kolenske kotanje ter vrat. Pri najstnikih in odraslih je bolezen značilna na velikih pregibih, obrazu ter rokah.

Doc. dr. Liljana Mervic, dr. med., spec. dermatovenerologije pravi, da je zmanjšanje simptomov povezano z okrepitvijo bariernega delovanja kože.

Dr. Mervic še dodaja, da je zmanjšanje simptomov povezano z okrepitvijo bariernega delovanja kože, ki se zgodi z odraščanjem, pa tudi z vzpostavitvijo ustreznega režima nege kože ter izogibanjem poslabševalcem bolezni.

Je katera skupina ljudi bolj nagnjena k obolelosti?

K bolezni so nagnjeni atopiki, torej osebe, ki so dedno nagnjene k razvoju nekaterih alergijskih bolezni, kot so atopijski dermatitis, alergijska astma in seneni nahod. Pomemben dejavnik je tudi podedovana okvarjena bariera povrhnjice, kjer gre za pomanjkanje lipidov in naravnih vlažilcev v vrhnji plasti kože, zato koža ne more zadržati vode in le-ta iz nje čezmerno izhlapeva. Koža se izsuši, lušči in razpoka, okrni se njeno barierno delovanje, ki dražljivcem in alergenom omogoča neovirano vstopanje, ti pa nato povzročajo vnetja. Še en pomemben dejavnik pri vzdrževanju bolezni je povečana prisotnost bakterije Staphylococcus aureus na površini kože bolnikov z atopijskim dermatitisom, ki prav tako poslabšuje vnetje.

Je bolezen nalezljiva?

Atopijski dermatitis nikakor ni nalezljiva bolezen, saj je multifaktorska, kar pomeni, da je za njen razvoj in trajanje odgovornih mnogo dejavnikov. Ti so tako dedni kot okoljski, med katere štejemo stik z alergeni, presuho zračno okolje in tudi stres.

Kako poteka zdravljenje?

Po postavitvi diagnoze se zdravljenje prilagaja vsakemu posamezniku posebej, saj niti dva primera nista enaka. S kombinacijo protivnetnih zdravil za lokalno uporabo na koži, kortikosteroidov in/ali zaviralce kalcinevrina, antihistaminikov v obliki sirupa ali tablet za blaženje srbeža, pri hudih oblikah bolezni celo sistemskih zdravili, ki učinkovito umirjajo vnetje, je bolezen mogoče držati pod kontrolo, oziroma izbruhe lajšati. Izogibati se je treba poslabševalcem bolezni, torej potencialnim alergenom in dražljivcem. Poleg zdravilnih pripravkov bolnik z atopijskim dermatitisom potrebuje redno nego, ki mora biti prilagojena suhi koži. S tem popravlja okrnjeneno barierno delovanje kože in zmanjša možnost za pojav vnetnih žarišč. Pravilna nega kože je vsakodnevna zaveza.

Kaj lahko naredimo sami?

Poleg pravilne nege kože obstajajo tudi drugi dejavniki, ki na bolezen vplivajo oziroma jo lajšajo. Eden izmed teh je stres in njegovo obvladovanje, saj lahko vodi k izbruhom bolezni. Drugi je prehrana, ta sicer pri atopijskem dermatitisu načeloma ni pomembna, razen kadar je dokazana preobčutljivost za določeno vrsto hrane ali če določena vrsta hrane povzroča poslabšanja bolezni. Če jo dokažemo, svetujemo dieto brez hranila, na katero je dojenček preobčutljiv. Kasneje v življenju te preobčutljivosti izzvenijo in prehranski alergeni niso več pomemben ali pogost dejavnik pri vzdrževanju bolezni.

Je bolezen dedna?

Nagnjenost za bolezen se podeduje, da pa se bolezen razvije, so potrebni še dejavniki iz okolja. Naš dedni material se v zadnjih stotih letih ni bistveno spremenil, se je pa zelo spremenilo okolje, v katerem živimo, in naš način življenja. S tem lahko pojasnimo naraščanje števila obolelih v zadnjih desetletjih.

Z atopijskim dermatitisom živi od zgodnjega otroštva – zgodba bolnice

O življenju z atopijskim dermatitisom smo se pogovarjali tudi z Evo Jeseničnik, ki se z njim bori že od zgodnjega otroštva. Vsak posameznik pri sebi najde individualne sprožilce izbruhov, pri Evi Jeseničnik je to denimo potenje. Temu se izogiba, prav tako pa se izogiba alergenom, saj ima sočasno tudi alergije.

Eva Jeseničnik se z atopijskim dermatitisom bori že vse življenje. ” Ko izbruhne, predvsem po nekem dobrem obdobju, ko se že skoraj navadiš na »lepo« kožo, je obremenitev tako fizična kot psihična,” pravi.

O drugih simptomih in posledicah bolezni nam je povedala: Ko izbruhne, predvsem po nekem dobrem obdobju, ko se že skoraj navadiš na »lepo« kožo, je obremenitev tako fizična kot psihična. Poleg vsakodnevnih dolgih postopkov nege in zdravljenja, bolečin, srbenja, pekočih občutkov, rosenja kože itd, je vedno prisoten tudi občutek sramu, manjvrednosti in obupa ter ogromen stres. Zato se v tem obdobju pogosto izoliram od družbe in štiri stene doma postanejo varno zavetje pred začudenimi pogledi, izrazi gnusa, pomilovanja ali celo obtoževanja tujcev. Včasih pa s svojimi kritičnimi očmi vidimo situacijo veliko hujšo, kot dejansko je in so vsi ti negativni občutki in opažanja morda le naši »duhovi«.

Podporo je v zadnjih letih našla tudi v Društvu Atopijski dermatitis. O njem pravi: Za društvo Atopijski dermatitis sem izvedela preko družbenega omrežja v obdobju, ko sem imela eno najhujših poslabšanj bolezni v zadnjih letih. Vodstvo društva z neverjetno energijo in pozitivo pomaga najprej psihično – nudi ti ramo, te poslušajo, nudijo pogovor, izkažejo razumevanje in te povežejo s sotrpini. V drugi fazi pomaga s strokovnimi nasveti, ki jih pridobimo na njihovih mnogih delavnicah, seminarjih, sejmih, kjer je možno dobiti strokovno preverjene informacije glede bolezni in zdravljenja. Sama se njihovih dogodkov aktivno udeležujem, kolikor mi dovoljuje čas. V tretji fazi pa društvo neutrudno dela na ozaveščenosti javnosti o atopijskem dermatitisu, kar ima sicer zelo širok pomen, vendar se učinki vidijo tudi in predvsem na počutju in sprejetosti posameznikov z boleznijo, tudi mene, v družbi. Če to pomeni, da bo ena oseba manj grdo pogledala na mojo kožo, so zame zmagali – in tako rečeno, že zmagujejo!

Zame sta ustanovitelja društva naredila ogromno, čeprav se morda še zavedata ne. Zelo veliko sta prispevala k uspešnemu spopadanju z boleznijo v trenutkih, ko še sama nisem videla izhoda in obupovala, za kar jima bom večno hvaležna.

14. septembra, ob Svetovnem dnevu atopijskega dermatitisa Društvo Atopijski dermatitis vabi na predavanje Dvig kvalitete življenja in psihološki vidiki spopadanja z AD, (13. 9 ob 17.00 na Šmartinski cesti 134a), kjer se bodo pogovarjali o razsežnostih bolezni in zagotavljanju kakovosti življenja ob spopadanju z njo, udeležene pa bodo opremili z nasveti, orodji, za boljše življenje in počutje ter na plesni maraton, (14. 9. od 8.00 do 20.00 na Novem trgu v Ljubljani), kajti ples osrečuje in v tem plesnem maratonu želimo združiti atopijski dermatitis s plesom in tako poslati sporočilo, da smo sicer vsi enaki, vsi smo ljudje, a vsak na svoj drugačen način.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj