Celice las, kože in nohtov zahtevajo vsakodnevno oskrbo s hranljivimi snovmi. Vsak nezaželen pojav na koži, na primer prehitro staranje ali suha, ne sijoča koža, sta odraz prehranskega neravnovesja znotraj organizma in nekakovostne prehrane, je zapisala mag. farmacije v Inpharmi.
Zdrava hrana, ki je bogata z beljakovinami, železom, cinkom, biotinom in antioksidanti (zelena zelenjava, koščičasto sadje), pozitivno vpliva na naše splošno zdravje ter na videz las in nohtov. Obogatena hrana s cisteinom in vitaminom K pa ima pozitiven učinek na sintezo tako keratina kot melanina ter zavira sivenje las. Železo, cink, biotin in silikati pripomorejo pri krepitvi tanjših las in krhkih nohtov. Medtem ko imajo antioksidanti zaščitno vlogo pred prostimi radikali ter vzdržujejo zdravo kožo in epidermo (povrhnjico).
Sinergijski učinek individualne prehranske terapije in nega kože pripomoreta k zmanjšanju degenerativnih sprememb na koži ter ohranjanju njenega mladostnega videza. Za zdravje kože, las in nohtov so prav tako zelo pomembni koencim Q10, piknogenol, bioaktivni peptidi, metionin, probiotiki in omega-3 maščobne kisline. Te sestavine pa tudi koristno delujejo na imunski in prebavni sistem ter nas varujejo pred kroničnimi boleznimi.
B kompleks
Vitamine B kompleksa sestavlja 8 osnovnih vodotopnih vitaminov z različno kemijsko strukturo. Sodelujejo pri oskrbi telesa z energijo in so nujno potrebni za presnavljanje beljakovin ter maščobe. Pomembni so za delovanje vseh organskih sistemov, njihov zadosten vnos pa poskrbi za dobro delovanje telesa in ohranjanje zdravja.
Zaradi svoje vodotopnosti ne ostanejo v telesu dovolj dolgo in ne ustvarijo zadostnih zalog, zato je še toliko bolj pomemben njihov vsakodnevni vnos. Čeprav se nahajajo v raznovrstni hrani, se lahko med samo pripravo in kuhanjem hitro uničijo. Zadostne količine vitaminov B kompleksa v organizmu vplivajo na zdravje las, kože, pomagajo pri izčrpanosti in utrujenosti, izboljšajo vid ter pripomorejo k pravilnem delovanju imunskega sistema.
Vitamin B2 ščiti pred razpokano kožo, vitamin B3 pomaga pri suhi in vneti koži, vitamin B5 pa vlaži kožo ter pomirja problematično. Medtem ko biotin (vitamin B7) oziroma vitamin lepote preprečuje njeno luščenje. Biotin je poimenovan tudi kot vitamin H, kar izhaja iz nemške besede Haar (lasje in koža), vpet je v biosintezo maščobnih kislin, v proizvodnjo energije ter sintezo nekaterih aminokislin. In prav tako sodeluje pri oblikovanju keratina (glavna sestavina celic nohtov in las). S pomočjo pantotenske kisline pa je zelo pomemben pri zagotavljanju vitamina D. Študije kažejo, da primanjkljaj biotina v organizmu vodi do izpadanja in redčenja las ter krhkosti nohtov. Med drugim je njegov dragocen vir, pivski kvas, ki se tradicionalno uporablja kot dodatek za nego in lepoto kože, las ter nohtov. Z vitamini B kompleksa so prav tako bogate polnozrnate žitarice, stročnice, oreščki in meso.
Vitamin C
Vitamin C ima pomembno vlogo pri sintezi kolagena (deluje kot kofaktor encima, ki sodeluje v hidroksilaciji prolina in lizina), diferenciaciji (dozorevanje) keratinocita ter sintezi ceramida. V kombinaciji z vitaminom E (sinergijski učinek) zaradi prekomernega izpostavljanja soncu preprečuje poškodbo kože in jo ščiti pred nastankom raka ter pomaga obnoviti že poškodovano tkivo. Pomanjkanje vitamina C se odraža v krhkosti nohtov in njihovi počasnejši rasti, prav tako vpliva na zdravo in lepo barvo nohtov. Nepogrešljiv je tudi pri ohranjanju močnih las ter zmanjšuje njihovo krhkost. Živila, bogata z vitaminom C, so citrusi, jagode, paprika in zelena listnata zelenjava.
Vitamin E
Vitamin E ščiti kožo in povrhnjico pred prostimi radikali. Ti nastanejo zaradi izpostavljenosti kože UV-žarkom in ostalim zunanjim vplivom. Glede na to, da je topen v maščobah in ima močan antioksidativni učinek, preprečuje peroksidacijo lipidov predvsem v plazemski membrani, kar upočasnjuje staranje kože. Vitamin E prav tako zmanjša nastajanje prostaglandinov (tkivni hormoni) in citokinov (beljakovine), ki spodbujajo vnetje, zato ima protivnetni učinek. Med bogata živila z vitaminom E uvrščamo rastlinska olja, oreščke, sončnična semena, avokado in pšenične kalčke.
Vitamin A in beta karoten
Vitamin A in beta karoten (predhodnik vitamina A), igrata pomembno vlogo pri uravnavanju proliferacije (hitro razmnoževanje), diferenciacije (razslojevanje) in apoptoze (odmiranje) različnih vrst celic, vključno s kožnimi celicami. Vitamin A je odličen v boju proti aknam, zmanjšuje drobne gubice in blokira delovanje prostih radikalov. Spodbuja tako sintezo beljakovin v povrhnjici kot fibroblaste k sintezi kolagena in elastina, vpliva na debelino in barvo kože ter modulira proliferacijo epidermalnih keratinocitov (prehitro deljenje keratinskih celic) in dermalnih fibroblastov (celice v globljem sloju kože). Ob pomanjkanju vitamina A postane koža suha (hitro se lušči), nohti pa lomljivi. Najdemo ga predvsem v živilih živalskega izvora.
Beta karoten je organski rdeče-oranžen pigment (veliko ga je v glivah, rastlinah in sadju), telo ga po potrebi pretvori v vitamin A. Kožo ščiti pred poškodbami, ki so posledica UV-sevanja. Rezultati več opravljenih raziskav kažejo, da ima beta karoten zaščitni učinek pred akutnimi in kroničnimi kožnimi poškodbami, nastalimi zaradi izpostavljenosti soncu.
Selen
Selen je sestavni del selenoproteinov (poznamo 25 različnih), saj je ključen za njihovo biosintezo. Pomemben je za pravilno delovanje keratinocitov (celica pokožnice), za razvoj kože in celjenje ran. Zmanjšuje vidnost gub, prav tako je učinkovit pri preprečevanju in zdravljenju luskavice. Spodbuja delovanje antioksidativnih encimov, glutation peroksidaze (najpomembnejšega in najpogostejšega antioksidativnega encima v človeškem telesu), in tioredoksin reduktaze ter tako ščiti kožo pred oksidativnim stresom. Absorpcijo selena spodbujajo vitamini A, D in E. Najpomembnejši prehranski viri selena so ribe, morski sadeži, polnozrnate žitarice, gobe in brazilski oreščki. S sinergističnim antioksidativnim delovanjem z vitaminom E selen ščiti celice pred poškodbami. Pogosto pa ga kombinirajo tudi s cinkom ̶ mineralom, ki mu pripisujejo antioksidativne lastnosti ter pozitiven učinek na kožo, lase in nohte ter celoten imunski sistem.
Cink
Cink je element v sledeh ̶ to pomeni, da je v telesu prisoten v majhnih količinah. Sodeluje pri številnih encimskih sistemih, rasti celic, spolnem zorenju, razmnoževanju in celjenju ran. Pomembno vlogo ima pri presnovi nekaterih vitaminov in senzoričnih zaznavanjih (okusa in vonja) ter vpliva na delo možganov. Nepogrešljiv je v procesu rasti, razvoja in pri nevroloških funkcijah. Prav tako cink prispeva k ohranjanju zdravih kosti, vida, las, nohtov in kože. Vpliva tudi na imunsko funkcijo kože, uravnava aktivnost makrofagov in nevtrofilcev ter številne vnetne citokine (beljakovine z majhno molekulsko maso). Cink je ob redni uporabi zelo učinkovit pri negovanju problematične in mastne kože. V hrani pa ga najdemo v perutnini, ribah, morskih sadežih, sončničnih in sezamovih semenih ter jajcih. Zaradi protimikrobnega učinka se cink uporablja peroralno in/ali lokalno pri številnih drugih dermatoloških stanjih, kot sta na primer rozacea in atopični dermatitis. V zadnjem času je tudi nepogrešljiva sestavina v anti-age pripravkih.
Baker
Baker v kombinaciji z vitaminom C in cinkom pomaga graditi elastin – je zelo elastičen in prisoten v vezivnem tkivu. Sodeluje pri sintezi kolagena, ta pa zagotavlja elastično in napeto kožo. Prav tako zagotavlja enakomerno pigmentacijo kože in kot dejavnik encima-superoksid dismutaza ščiti kožo pred prostimi radikali. Znotraj encima-superoksid dismutaza deluje baker v kombinaciji s cinkom, zato razmerje med bakrom in cinkom (ne celotna količina teh mineralov) pomaga pri delovanju encima- superoksid dismutaza. Živila, bogata z bakrom, so morski sadeži, gobe, blitva, špinača, ohrovt, semena in paradižnik.
Esencialne maščobne kisline
Esencialne maščobne kisline imajo pomembno vlogo pri generiranju lipidne bariere kože, saj jo vlažijo in pomirjajo. Njihovo pomanjkanje se najbolj odraža, če je koža suha in razdražena. Za zdrav in mladosten videz kože, las in nohtov poskrbimo z zadostnim vnosom hrane, bogate z esencialnimi maščobami (rastlinska olja, semena, oreščki, ribe) ali v obliki prehranskih dopolnil.
Olja, bogata z gama-linolensko kislino (GLA), so postala standard v dermatologiji. Najpogosteje se uporabljata svetlinovo (Oenothera biennis) in boragino olje (Borago officinalis). Oba sta nepogrešljiva pri atopijskem dermatitisu, aknah, ki jih povzročajo policistični jajčniki in suhi koži. Razlikujeta pa se po vsebnosti gama-linolenske kisline – svetlin jo namreč v povprečju vsebuje manj kot boraga. Zato se različni tudi njuni odmerki; svetlinovo olje je priporočljivo jemati 2-3 žličke/dan, borago pa 1-2 žlički/dan ̶ zaužijemo ju navadno po obroku.
Medtem ko se olje plodov divje vrtnice uporablja pri glajenju gub, odpravljanju strij in hiperpigmentaciji kože, saj je bogat s karotenoidi. Uživamo ga lahko v odmerku ene čajne žličke na dan ali v obliki kapsul.
Koencim Q10
Koencim Q10 (ubikinon) se nahaja v vsaki celici telesa, sodeluje pri energetski presnovi in je ključen pri tvorbi celične energije – ATP. Njegova sposobnost za sintezo holesterola v jetrih in absorpcijo hrano se zmanjša po tridesetem letu, zato se priporoča njegovo dodajanje prehrani. Največ se ga nahaja v plavi ribi, skuši, lososu in sardinah. Q10 pogosto imenujemo tudi koencim mladosti, saj dokazano zmanjšuje vidnost gub, spodbuja sintezo kolagena in elastina. Ravno zaradi teh lastnosti je nepogrešljiv v kozmetičnih pripravkih in prehranskih dopolnilih. Topen je v olju in maščobi, zato je najbolj primeren za absorpcijo v obliki oljnih kapljic ali v kombinaciji z drugimi vitamini. Običajni dnevni odmerek za odrasle je 30-120 mg, čeprav lahko določena zdravstvena stanja zahtevajo višji odmerek (do 1200 mg).
Omega-3 maščobne kisline
Omega-3 maščobne kisline imajo ključno vlogo pri generiranju lipidne bariere kože. Ščitijo celice pred škodljivim UV sevanjem in vlažijo kožo. Njihovo pomanjkanje je vidno, če je koža suha in se lušči, kar pa ni posledica morebitnega draženja. Eikozapentaenojska kislina (EPK) in dokozaheksaenojska kislina (DHK) imata dokazano številne koristi za zdravje kože, las in nohtov. Medtem ko ima EPK protivnetne lastnosti; raziskave kažejo, da je lahko kombinacija obeh kislin zelo učinkovita pri vnetnih stanjih kože, kot so akne in luskavica. Omega-3 maščobne kisline večinoma pridobimo z uživanjem rib in morskih sadežev.
Cistein
Cistein je neesencialna aminokislina ̶ vsebuje dve molekuli cisteina, povezani z disulfidno vezjo. Nahaja se v celicah imunskega sistema, vezivnih tkivih, koži, prebavnih encimih in laseh. Cistein predstavlja približno 10- do 14 odstotkov kože in las. Za doseganje trajnega učinka kodranja las so ključne disulfidne vezi v cisteinu, ker navzkrižno povezujejo verige keratina. Disulfidne vezi v cisteinu se z delovanjem reducenta prekinejo, pri čemer se razvijeta dve molekuli cisteina, z naknadnim nanosom oksidanta pa nastanejo nedisulfidne vezi, ki omogočijo, da las prevzame želeno kodrasto obliko.
Metionin
Metionin je aminokislina, ki poleg cisteina edina v telesu vsebuje žveplo. Ker ga naše telo ne more proizvesti samo, ga moramo zaužiti s hrano. Najdemo ga v jajcih, mesu, ribah, sezamu in brazilskih oreščkih. Njegov presnovek S-adenozil-metionin deluje v telesu kot darovalec metilne skupine, sam metionin pa sodeluje kot posrednik v biosintezi cisteina, tavrina, karnitina, lecitina, fosfatidilholina in drugih fosfolipidov. Ker je metionin bogat z žveplom in je preko disulfidnih vezi soodvisen pri presnovi cisteina, omogoča tudi povezovanje keratinskih verig, kar pa privede do močnejših in čvrstejših las.
Železo
Železo je esencialen element s številnimi pomembnimi vlogami v telesu, zato je tudi pogost dodatek k prehrani v obliki prehranskega dopolnila. Saj raziskave v zadnjih 40 letih kažejo njegovo pomanjkanje v organizmu, kar povezujejo tudi s prekomernim izpadanjem las. Sicer študije niso vedno dokazale povezave med pomanjkanjem železa in izpadanjem las ne glede na vzrok, temveč je izguba bolj izrazita pri zmanjšani količini železa v krvi. Med drugim železo, prenaša kisik po našem telesu do vseh ključnih organov in tkiv, vključno z lasnim mešičkom. Ravno ta njegova lastnost pa naj bi omogočala optimalno zmogljivost rasti las.
Kolagen
Kolagen je najbolj zastopana beljakovina v telesu, saj predstavlja kar 30- do 40 odstotkov vseh beljakovin. Nahaja se v koži, kosteh, laseh, nohtih, mišicah in hrustancu. Kolagen vsebuje tako esencialne in neesencialne aminokisline, najpomembnejše so: glicin, prolin, hidroksiprolin in hidroksilizin. Skupaj z elastinom daje tkivom obliko, trdnost, elastičnost in moč. Skrbi za lep in zdrav videz kože ter odigra glavno vlogo pri ohranjanju njene čvrstosti. V srednjem sloju kože-dermisu, namreč kolagen prispeva pri nastanku fibrozne mreže, kar krepi plasti kože in omogoča spodbujanje rasti novih celic. Poleg tega ohranja zdrave sklepe in tkiva, čeprav z leti proizvodnja kolagena v našem telesu upade. To pa pomeni, da se s staranjem zmanjšuje število aktivnih celic (fibroblasti), ki ga proizvajajo. Znano je, da po 25. letu začnemo izgubljati približno 1,5 odstotka kolagena na leto. Zato koža postane tanjša in izgubi vlažnost, kar se kaže kot nastanek drobnih linij, gub ter povešenosti.
Če posežemo po nadomestku kolagena v obliki prehranskih dopolnil, upočasnimo naravno izgubo kolagena. Saj dokazano lajša bolečine pri artritisu in prav tako pomaga pri hujšanju, izgradnji mišic in pomlajevanju kože. Poleg kolagena so pri ohranjanju čvrste in zdrave kože pomembni še hialuronska kislina in ostali vitamini (B vitamin, cink in železo). Pomembno pa je, da uporabljamo hidroliziran kolagen, saj ta obnovi poškodovana kolagenska vlakna in vzpodbudi telo, da tvori več lastnega kolagena. Hidroliziran kolagen pridobivajo s predelavo kosti, kit in drugih živalskih delov, ki vsebujejo kolagen. V postopku vire kolagena obdelajo z mletjem, odstranijo maščobe in z namakanjem v kislinah dosežejo odstranitev kalcija in vezi med beljakovinami. Tako pridobljen kolagen v prahu je topen v hladni vodi, zato je primeren dodatek vsem jedem ali pijačam. Hidroliziran kolagena je po sestavi podoben biološki sestavi hrustanca, kit in vezi. Kozmetični pripravki s kolagenom se uporabljajo za preprečevanje nastajanja gub in za pomlajevanje kože. Injekcije kolagena pa odstranijo gube, naredijo napeto kožo in polnejše ustnice.
In če sklenemo…
Koža, lasje in nohti predstavljajo prvo zaščitno linijo telesa pred zunanjimi vplivi. Zato je še toliko bolj pomembno, da namenjamo vso svojo pozornost njihovi pravilni negi. Številne dermatološke bolezni, povezane z lasmi in nohti, zlasti prekomerno izpadanje las ali glivične okužbe nohtov, namreč lahko poslabšajo bolnikovo kakovost življenja. Če je vzrok za nastale težave nezadosten vnos določenih hranil, lahko svetujemo peroralno uporabo raznovrstnih izdelkov, ki pomagajo pri omenjenih težavah. Osebam z hujšimi obolenji pa moramo še toliko bolj strokovno in profesionalno pristopiti.
Povzela Suzana Križ po objavi v PharmaInn, avorica Maje Pogačič Makek, mga.farm, spec. dermatofarmacije in kozmetologije 2022.
