
Evropski dnevi srčnega popuščanja so se letos osredotočili na ljudi, ki še nimajo postavljene diagnoze, poudarjajo pa pomen zgodnjega odkrivanja, ki lahko močno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja s to boleznijo in uspešnost zdravljenja. Srčno popuščanje ni ozdravljivo, vendar lahko napredovanje bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo kar najboljše terapije in s spremembo načina življenja.
V Društvu za srce so na dogodku za javnost opozorili, da je srčno popuščanje velik zdravstveni problem, saj je te bolezni med Slovenci zelo veliko, njena prevalenca pa med najvišjimi v Evropski skupnosti (po nedavno objavljenih podatkih je kar 4,7%).
Telesna dejavnost igra ključno vlogo pri obvladovanju srčnega popuščanja
Redna telesna vadba ima številne koristi za srčno-žilni sistem in lahko pomaga izboljšati simptome srčnega popuščanja ter kakovost življenja bolnikov. Redna vadba poveča moč srčne mišice in izboljša sposobnost srca, da učinkovito črpa kri po telesu. Sčasoma lahko vadba izboljša vzdržljivost in sposobnost izvajanja vsakodnevnih dejavnosti brez prekomernega napora in pomaga pri nadzoru dejavnikov tveganja kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen in debelost. Redna telesna vadba lahko izboljša razpoloženje, zmanjša stres in poveča občutek dobrega počutja, kar je še posebej pomembno pri obvladovanju srčnega popuščanja, ki lahko vpliva tudi na duševno zdravje. Res pa je da se priporočila glede telesne dejavnosti za ljudi s srčnim popuščanjem razlikujejo glede na resnost bolezni in splošno zdravstveno stanje posameznika.
Zato je pomembno, da se pri načrtovanju telesne dejavnosti posvetuje z zdravnikom še preden se začne s kakršnokoli novo vadbeno rutino, da se najde prava mera vadbe za vsakega posameznika. S takim pristopom se lahko pomembno vpliva na kakovost življenja in na posamezne simptome kot so težko dihanje, utrujenost, omejitve pri telesni aktivnosti in psihološki stres. Čim zgodnejše odkritje te bolezni in učinkovito, celovito ukrepanje, zdravljenje ter zdrav način življenja omogočajo, da je tudi življenje s srčnim popuščanjem lahko kakovostno, polno in daljše.
Kdaj pomislimo na srčno popuščanje
Andrej Erhartič dr. med. iz KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana Andrej Erhartič dr. med., KO za hipertenzijo, UKC Ljubljana je povedal, da na srčno popuščanje pomislimo najprej na podlagi tipičnih simptomov in znakov. Simptomi so težave, ki nam jih navajajo naši bolniki. Tipične težave oz. simptomi so utrujenost, poslabšanje zmogljivosti, zadihanost (težka sapa) in otekanje. Znaki so spremembe, ki jih najdemo pri kliničnem pregledu (povišan centralni venski tlak, šum nad srcem, poki nad pljuči, otekline). Noben simptom in znak ni značilen samo za srčno popuščanje, podobno sliko najdemo tudi pri nekaterih drugih boleznih, predvsem boleznih pljuč. Na diagnozo srčnega popuščanja torej pomislimo na podlagi klinične slike, potrdimo pa jo z laboratorijskimi preiskavami (natriuretičnimi peptidi, proBNP) in s slikovnimi preiskavami, najpogosteje z UZ srca, ki je tukaj ključna preiskava. Do srčnega popuščanja lahko pripelje mnogo različnih bolezni. Najpogostejša vzroka za nastanek srčnega popuščanja sta koronarna bolezen ter arterijska hipertenzija – povišan krvni tlak.
Pri koronarni bolezni gre za aterosklerozo koronarnih arterij, torej žil, ki »prehranjujejo« srčno mišico (jo oskrbujejo s hranili in kisikom). Posledice ateroskleroze (poapnenja žil) so zožitve teh žil in motena preskrba srčne mišice. Najpogostejši simptom je prsna bolečina (stenokardija ali angina pektoris), ki se tipično pojavlja ob telesni aktivnosti, lahko pa tudi v mirovanju. Posledica slabe prekrvavitve srčne mišice je motnja krčenja le-te, kar vodi v srčno popuščanje. Tej obliki rečemo srčno popuščanje z znižanim iztisnim deležem – iztisni delež je tisti delež prostornine levega prekata, ki ga srce ob krčenju (v sistoli) iztisne (in ga izražamo v %). Pomembnejši dejavniki tveganja za aterosklerozo so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišane koncentracije maščob v krvi (hiperholesterolemija), kajenje, debelost, telesna neaktivnost in stres. Z zdravljenjem teh bolezni in dejavnikov tveganja torej preprečujemo nastanek in napredovanje ateroskleroze.
Drugo obliko srčnega popuščanja imenujemo srčno popuščanje z ohranjenim iztisnim deležem. Pri tej obliki gre za normalno krčenje srčne mišice (iztisni delež je vsaj 50%), a moteno fazo polnitve srca (diastolo). Najpogostejši razlog zanjo je zadebelitev sten in povečana togost levega prekata, kar največkrat vidimo pri dolgoletni in/ali nezadostno zdravljeni ali nezdravljeni arterijski hipertenziji. Ta oblika srčnega popuščanja prevladuje pri bolnikih nad 55. letom starosti, predvsem pa pri starostnikih. Nastanek srčnega popuščanja lahko torej tudi preprečimo z zdravljenjem dejavnikov tveganja. Do srčnega popuščanja lahko privedejo še številne druge bolezni srca (bolezni zaklopk, bolezni srčne mišice, bolezni perikarda oz. osrčnika, aritmije, prirojene srčne napake) in tudi nekatere druge bolezni, okužbe (virusni miokarditisi, borelioza), pa tudi nekatera zdravila (predvsem zdravila za zdravljenje raka) in druge substance (alkohol, kokain).

Foto: Bigstock
Izkušnja iz prakse
Izkušnje pri praktičnem delu z ljudmi z enim ali več dejavnikov tveganja, ki bodo lahko pripeljali do srčnega popuščanja, so zelo raznolike. Predvsem so različne pri mlajši populaciji, običajno še delovni, ki pa je danes tudi že vse starejša in različne pri starejši populaciji, kjer so že odkrite in potrjene različne kronične bolezni, predvsem srca in ožilja, je povedala Ljubislava Škibin dr. med. spec. MDPŠ in splošna zdravnica iz ZD Sežana.
Značilnosti mlajših, v starostnih skupinah od 45 do 65 let, ki imajo več dejavnikov tveganja, predvsem visok krvni tlak, kajenje, neprimerno telesno dejavnost, hujše psihične obremenitve, obremenjujočo družinsko anamnezo, slabe življenjske navade tako glede prehrane, uživanja tekočin, neurejene spalne navade, debelost in drugo je, da jih je še vedno zelo težko prepričati, da bi kaj od tega spremenili, če še nimajo resnih težav in »opozoril«.
Posebno pri moških se pojavlja zanikanje težav in odklanjanje zdravil. Nemalokrat se mi je zgodilo, da sem dobila od »zdravih moških« z visokim krvnim tlakom, povišanimi maščobami v krvi in z dodatkom dolgoletnega kajenja odgovor na moje opozorilo, da je potrebno znižanje krvnega tlaka, krvnega sladkorja ali maščob v krvi ter sprememba življenjskega stila, samo lahkoten odgovor: » Ampak, jaz, zdravnica, se počutim super. Jaz nimam nobenih težav. Zakaj bi jemal zdravila? Kaditi pa tako ne morem nehati. Saj ne kadim veliko. Samo okrog 15 cigaret na dan.« Ob naslednjih srečanjih običajno čez nekaj let v ambulanti medicine dela ali pa že prej v moji ambulanti splošne medicine je slika že popolnoma drugačna. Med 50 in 60 letom starosti se praviloma pojavijo zdravstvene težave in dogodki, ki v temelje spremenijo razmišljanje. Bolezni srca prestrašijo »junake« in večino njih sprejme zdravljenje in preneha s slabimi navadami. Načelo: »dokler ne uživam zdravil, sem zdrav, ko jih uživam pa sem bolnik« pade v vodo.
Veliko bolj sprejemljivi za svetovanje in preventivo so starejši bolniki. Ki pa nekateri gredo tudi v skrajnosti glede zahtev po jemanju zdravil, kar včasih tudi ni v redu.
Tako pri enih kot pri drugih so dobrodošla in nujna preprosta navodila za vsakdanje življenje s katerimi preprečujejo poslabšanje oziroma hitrejše napredovanje predvsem srčnega popuščanja: navodila glede razvad, pravilnega prehranjevanja z omejitvami, pravilen vnos tekočin, ustrezno telesno aktivnost, spremljanje telesne teže, krvnega tlaka in odnosa do njihove bolezni. Dobro, odkrito in zaupljivo aktivno sodelovanje z zdravnikom, ki jih zdravi je pogoj za uspeh.