Z zdravim načinom življenja pripomoremo k manjši verjetnosti za njihov nastanek. Še toliko bolj z zmanjšanjem nekaterih dejavnikov tveganja, kot so povišane vrednosti krvnega tlaka, holesterola in krvnega sladkorja, prekomerna telesna teža, kajenje, telesna neaktivnost ter stres. Pomembno je, da znižujemo vrednosti slabega holesterola (LDL), medtem ko zvišane vrednosti dobrega holesterola (HDL) pripomorejo k zdravemu srčno-žilnemu sistemu. Kljub zglednemu življenjskemu slogu pa se s staranjem poveča možnost za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Srčno-žilne bolezni so še vedno najpogostejši vzrok smrti
V Sloveniji so smrti zaradi bolezni obtočil v letu 2021 predstavljale 32,5 odstotkov vseh smrti.
Med najpogostejšimi boleznimi srca so ishemična bolezen srca (vključno s srčnim infarktom), motnje srčnega ritma, srčna odpoved (popuščanje srca) ter bolezni srčnih zaklopk. Smrt med boleznimi srca sicer najpogosteje povzročita srčni infarkt in srčna odpoved, med možgansko žilnimi boleznimi je največ smrti zaradi možganske kapi.
Po podatkih NIJZ je v letu 2021 zaradi možganske kapi umrlo 1282 ljudi, za posledicami srčne kapi pa 1229. Zastoj srca je bil leta 2020 usoden za 480 državljanov Slovenije, 5.193 jih je doživelo srčno odpoved.
Način življenja, genetika in starost ̶ najpogostejši vzroki za nastanek bolezni
Zdrav življenjski slog je eden glavnih dejavnikov s katerim lahko preprečimo nastanek aterosklerotične žilne bolezni (nalaganje holesterola in drugih maščobnih snovi na stenah arterij), in prezgodnjo smrt. Znano je, da smo veliko bolj ranljivi v starosti od 50 do 70 let, če imamo dva ali celo več dejavnikov tveganja (kajenje, telesna neaktivnost, debelost, prekomerno uživanje alkohola), kajti živeli bomo 12 let manj kot tisti, ki nimajo teh dejavnikov. Poleg tega lahko veliko prej razvijemo kronične bolezni, in imamo posledično slabšo kvaliteto življenja.
Veliko vlogo pri nastanku srčno-žilnih bolezni ima tudi genetika. Med nami so ljudje, ki zaradi genetskega nagnjenja-neprepoznane družinske hiperholesterolemije (DH), razvijejo srčno-žilne bolezni zgodaj kljub zdravemu življenjskemu slogu. DH je presnovna motnja, pri kateri se zaradi genetske nagnjenosti začne holesterol nabirati na žilnih stenah že v najzgodnejših letih. Če je bolezen nezdravljena ima lahko usodne posledice. Znano je, da imajo osebe z DH povišan holesterol LDL že od rojstva. Zato je toliko bolj pomembno vedeti, ali morda bolehamo za DH boleznijo, saj v primeru ne zdravljenja za nas to pomeni ̶ 16 let manj življenja.
Močan dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni je tudi staranje. Zdrav način življenja ga sicer omili in zavira, ne more pa ga v celoti preprečiti. Kajti staranje je fiziološki proces, ki se kaže na vseh organih. Ob naporu se poveča srčna frekvenca, nastopijo lahko motnje v prevajanju srčnih impulzov in prezgodnji srčni utrip. Prav tako se zmanjša krčljivost srčne mišice, oslabi delovanje levega prekata, razvijejo se lahko spremembe na zaklopkah. Na krvnih žilah se zaradi ateroskleroze postopoma zožuje svetlina (notranji prostor cevastih ali votlih organov), stene pa so manj prožne.
Pomembno je zniževanja holesterola LDL na dolgi rok. Za obvladovanje vrednosti LDL holesterola sta zato nujna sprememba življenjskega sloga in doživljenjsko zdravljenje. Ravno odprava nezdravih vedenj s spremembami življenjskih navad (prenehanje kajenja, zdrava prehrana in povečanje telesne aktivnosti) je glavni cilj pri obvladovanju aterosklerotične bolezni srca in žilja, za vse starosti.
Ob Svetovnem dnevu srca je prim. Matija Cevc, dr. med., z UKC Ljubljana, sicer opozoril, da je še toliko bolj zaradi covidnega obdobja za otroke in mladostnike, če ne bo prišlo do korenitih sprememb pri njihovemu načinu življenja, precej slabša zdravstvena prihodnost kot za starejše generacije.
Dejstvo je, da so družbeni mediji hitro spremenili načine, preko katerih se mladostniki družijo ter komunicirajo med seboj in s svetom. Že tako slabo telesno dejavna mladina je v času epidemije, dobila še formalne »pospeške« s prepovedjo oziroma omejevanjem gibanja v naravi in osebnega druženja. Ekscesna uporaba družbenih medijev je med drugim pospešila dodatne socialne stresorje, kot so konflikti med vrstniki, »drama«, kibernetska viktimizacija ter nadlegovanje in diskriminacija. Vse to pa dokazano negativno vpliva na duševno zdravje.
Slabo duševno zdravje je pomemben dejavnik za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so tudi srčno-žilne bolezni. Odraža se predvsem v večji razdražljivosti, preobčutljivosti, občutku manjvrednosti, potrtosti in neredko tudi samomorilnih mislih. Pogosta je tudi motnja v prehranjevanju, ki vodi v prekomerno prehranjenost in celo debelost. Tem nevarnostim so bistveno bolj od fantov izpostavljena dekleta, še poudari primarij Cevc.
Z zniževanjem slabega holesterola do zdravega srca in žilja
Holesterol služi za izolacijo organov in prispeva k strukturi celičnih membran. Visoke vrednost holesterola LDL so povezane z nastankom srčno-žilnih bolezni, medtem ko visoke vrednosti holesterola HDL ščitijo pred boleznimi srca in žilja.
Povišane vrednosti holesterola LDL v krvi (normalne vrednosti LDL 2.0 in 3.5 mmol/l) povzročijo kopičenje maščobnih oblog v krvnih žilah (aterosklerozo). Nastale aterosklerotične obloge lahko ožijo notranjost žil, kar privede do nastanka aterosklerotične bolezni srca in žilja. Pri tem nemalokrat pride do prizadetosti organov, kjer je moten dotok kisika in posledično do srčnega infarkta, možganske kapi ali gangrene udov.
Dejavniki tveganja za nastanek aterosklerotične bolezni srca in žilja:
- Zvišane vrednosti holesterola
- Trajno povišan krvni tlak
- Kajenje
- Sladkorna bolezen
- Debelost
- Pomanjkanje telesne aktivnosti
- Nezdrava prehrana
- Starost
- Družinska anamneza zgodnje bolezni srca
Kaj imata skupnega koronarna in sladkorna bolezen?
Koronarna bolezen je stanje prizadetosti žil, ki skrbijo za prehrano ter nemoteno delovanje srca. Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je glavni vzrok za obolevnost in umrljivost. Kaže se kot angina pektoris, ko bolnik ob naporu, psihičnem stresu ali v mirovanju začuti pekočo bolečino za prsnico. Širi se lahko v levo roko ali proti spodnji čeljusti, in je neodvisna od položaja telesa ali dihanja.
Pri ljudeh s sladkorno boleznijo je odkritje koronarne bolezni velikokrat zelo pozno. Zakaj? Pri 10 – do 20 – odstotkih sladkornih bolnikov gre namreč za tiho ishemijo srca (zmanjšana prekrvavitev srčne mišice), ko bolnik bolečin ob napadu angine pektoris sploh ne čuti. Taki bolniki imajo spremenjen EKG kot je značilno za angino pektoris, preboleli infarkt ali pa se EKG spremeni šele ob obremenitvi.
Dejstvo je, da imajo osebe s sladkorno boleznijo od dva – do štirikrat večjo verjetnost, da bodo umrle zaradi bolezni srca, v primerjavi z odraslimi brez te bolezni. To pomeni, da tudi večina sladkornih bolnikov umre zaradi srčno-žilnih vzrokov.
Tiha ishemija se pojavi le pri štirih odstotkih ljudi, ki nimajo sladkorne bolezni. Vzroki za tiho ishemijo še niso povsem pojasnjeni ̶ pripisujejo jih diabetični nevropatiji, ki prizadene živce za prenos bolečinskih dražljajev. Zakaj se pojavlja pri ne-diabetikih ni znano.
- Sproščen smeh, ko boli trebuh in tečejo solze, je odličen za zdravje srca, saj se žile sprostijo in razširijo, zaradi česar lahko po telesu steče tudi do 20 % več krvi.
- 20-sekundni objem zviša raven oksitocina, ki znižuje krvni tlak in tako zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca in žilja.
- Srce na dan ustvari dovolj energije za 35-kilometrsko vožnjo s tovornjakom, v celem življenju pa dovolj za polet na Luno in nazaj.
- Ko telo miruje, kri za pot od srca do možganov in nazaj potrebuje samo 8 sekund, da doseže prste na nogah in se vrne v srce, pa le 16 sekund.
Srčno popuščanje je edina srčno-žilna bolezen, ki je v porastu že 20 let
Srčno popuščanje je stanje, ko naše srce ne more prečrpati zadostne količine krvi za normalno delovanje organizma. Gre za klinični sindrom ̶ skupek simptomov in znakov zaradi okvare srca.
Dejavniki tveganja za nastanek srčnega popuščanja so: povišan krvni tlak, koronarna srčna bolezen, sladkorna bolezen, debelost, družinske dedne bolezni srca, izpostavljenost toksičnim substancam (alkohol, kemoterapevtiki, okužbe).
Simptomi s katerimi se srečujejo vsi, ki bolehajo za srčnim popuščanjem:
- Težko dihanje (dispneja)
- Ortopneja (težko dihanje v ležečem položaju)
- Nočna dispneja
- Zmanjšana telesna zmogljivost
- Utrujenost
- Otekanje nog
Manj pogosti simptomi srčnega popuščanja:
- Nočni kašelj
- Piskanje v pljučih
- Pridobivanje na telesni teži (več kot 2 kg/teden)
- Izgubljanje na telesni teži (nastopi v napredovali bolezni)
Najbolj tipični znaki, ki jih ugotavlja zdravnik ob telesnem pregledu pa so:
- Otekline nog
- Povečana jetra
- Tekočina v trebušni votlini
- Zastajanje tekočine nad pljuči
- Pospešen ali nereden utrip
Nabor preiskav pri sumu na srčno popuščanje je širok (elektrokardiogram EKG, rentenogram prsnih organov, laboratorijske preiskave). Najpomembnejša preiskava pri postavitvi diagnoze in zdravljenju pa je ultrazvok srca. Z ultrazvokom zdravnik pridobi pomembne informacije o velikosti srčnih votlin, debelini sten, funkciji levega in desnega prekata ter morfološko in funkcijsko oceno srčne zaklopke. Najbolj pomembna informacija je funkcija levega prekata oziroma iztisni delež levega prekata, ker je zdravljenje usmerjeno glede na iztisni delež.
Zdravljenje srčnega popuščanja je ločeno na bolnike z ohranjeno funkcijo levega prekata in tiste, ki imajo oslabljeno funkcijo levega prekata. Bolniki z oslabljeno funkcijo levega prekata potrebujejo zdravila in ukrepe, ki zmanjšujejo umrljivost, zmanjšujejo hospitalizacije in izboljšajo kakovost življenja.
Pri bolnikih z ohranjeno funkcijo levega prekata ni na voljo veliko učinkovitih zdravil in ukrepov. Zato je za njih še toliko bolj pomembno, da se poišče vzrok bolezni, ki se ga učinkovito zdravi. Kajti ustrezno zdravljenje srčnega popuščanja zmanjšuje umrljivost, število hospitalizacij in izboljšuje bolnikovo kvaliteto življenja.
Viri:
NIJZ podatkovni portal
Znižajmo holesterol LDL in ohranimo zdravje srca in žilja, Za srce, št. 1-2, februar 2022
Srčno popuščanje ̶ kaj moramo vedeti?, Za srce, št. 6-7, december 2021
