Kostna gostota napoveduje bolezni srca in ožilja, posebej pri ženskah

Kostna mineralna gostota je neposredno povezana s prehodnostjo koronarnih arterij, kaže nova raziskava, v katero so zajeli 541 žensk in 519 moških, starih od 50 do 64 let.

V mnogih primerih se lahko aortna kalcifikacija desetletja razvija asimptomatsko, ne da bi pri tem opazili najmanjše zdravstvene težave. Foto: Bigstock

Koronarni arteriji (leva in desna) sta žili, ki srce preskrbujeta z arterijsko krvjo – v srce prinašata hrano in kisik. Če sta zaradi kalcifikacije zožani, to pomeni slabši pretok krvi in oskrbo srčne mišice z vsem, kar potrebuje za svoje delovanje.

Kalcifikacija arterij in posledice

Do kalcifikacije arterij (srčnih, možganskih) pride zaradi nalaganja kombinacije kalcinatov in mrtvih celic (zaradi okužbe, vnetja, poškodbe) na steno arterije, s čimer se zmanjša tako njena sposobnost širjenja in krčenja kot pretok krvi. Stanje vodi do koronarne bolezni: ishemična bolezen, angina pektoris, motnje srčnega ritma, srčno popuščanje zaradi oslabitve srčne mišice, srčna kap. Spremljajo ga srčni napadi, bolečine in lahko povzročijo nenadno smrt.

Proces se lahko začne v adolescenci

V mnogih primerih se lahko aortna kalcifikacija desetletja razvija asimptomatsko, ne da bi pri tem opazili najmanjše zdravstvene težave. Pojavi se lahko že v adolescenci, vendar se manifestira v odrasli dobi, ko proces intenzivno poteka. Pospeši ga kajenje, visok krvni tlak, povišan LDL holesterol in trigliceridi v krvi, metabolni sidrom, sladkorna bolezen. Pomemben dejavnik tveganja za zgodnjo aterosklerozo je družinska nagnjenost.

Kosti so živo tkivo, procesi v njih potekajo 24/7

Da je kostna mineralna gostota napovedni dejavnik za osteoporozo je dejstvo, ki ga pozna skoraj vsak. Manj znano pa je, da so kosti živo tkivo, ki se tekom življenja neprestano spreminja in preoblikuje. Sestavlja ga kompaktna kostnina, iz katere je sestavljena zunanja cona kosti (kortikalis) in trabekularna kostna sredica. Slednja prevladuje v vretencih in v zadebeljenih končnih delih dolgih kosti. Proces nastajanja in razgradnje kostnine neprestano poteka: osteoblasti gradijo novo kostno tkivo, osteoklasti ga razgrajujejo. Če je razgradnja kosti bolj intenzivna kot njena gradnja, se kostna gostota zmanjša in sčasoma se razvije osteoporoza. Sprememba se najprej pokaže v celični trabelularni kostnini – torej v hrbtenici.

Gostota kosti in zamašenost koronarnih arterij

Rezultati nove pilotske študije dokazujejo, da obstaja korelacija med obema vrstama kostnine (trabekularno in kortikalno) ter kalcinacijo (zadebelitvijo) srčnih arterij. Študijo so izvedli so jo na Univerzi v Goeteborg (Švedska), objavili pa konec novembra letos v JAMA Cardiology. Ugotovili so, da je kalcinacija koronarnih arterij obratno povezana z trabekularno kostno gostoto – torej gostoto kostne sredice. V študijo so zajeli 541 žensk in 519 moških, starih od 50 do 64 let, pri katerih so meritve kostne gostote primerjali z meritvami zadebeljenosti njihovih srčnih arterij.

Kostna gostota dejavnik tveganja za koronarno arterijsko bolezen

Izkazalo se je, da manjša kot je trabelukarna kostna gostota, bolj zadebeljeni (kalcinirani) sta koronarni arteriji. Navedeno za ženske velja bistveno bolj kot za moške in dokazuje, da v procesu sodelujejo mnogi drugi mehanizmi, ki jih v raziskavo niso zajeli. So jih pa avtorji raziskave v poročilu posebej izpostavili.

“Naše ugotovite kažejo na drugačno vlogo trabekularne in kortikalne kostne gostote na za kalcifikacijo koronarnih arterij, predvsem pri ženskah. Kaže, da pri moških in ženskah obstajajo različni patofiziološki mehanizmi, ki vplivajo na korelacijo med kostno gostoto in kalcinacijo žil,” so zapisali. Nakazujejo tudi možnost, da bi se meritve kostne gostote lahko uporabile kot marker za ocenjevanje tveganja za koronarno srčno bolezen pri ženskah.

Povezava do raziskave je TUKAJ.

PUSTITE KOMENTAR

Prosimo vpišite svoj komentar!
Prosimo vpišite svoje ime tukaj