Tveganje za srčni infarkt: maslo ga poveča, sir zmanjša

Maslo škoduje srcu ter lahko poveča tveganje za srčni infarkt in možgansko kap, sir pa to tveganje zmanjša, kažejo najnovejša spoznanja o vplivu mlečnih izdelkov na srce in ožilje.

Srčni infarkt
Uživanje masla in polnomastnega mleka poveča tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Foto: Bigstock

Mleko in mlečni izdelki niso brez razloga dnevno na naših jedilnikih. So pomemben vir beljakovin in maščob ter za večino glavni vir kalcija. Imajo pa tudi svojo temno stran. Splošno najbolj poznana je laktozna intoleranca oziroma pretirana občutljivost na laktozo, ki se kaže z napihovanjem, vetrovi, z bolečinami v trebuhu. Ocenjuje se, da jo ima desetina populacije. Mleko in mlečni izdelki lahko povečajo škodljivi LDL-holesterol ter s tem zvišajo tveganje za bolezni srca in ožilja. Ampak ali navedeno res velja za vse vrste mleka in mlečne izdelke?

Če želimo zmanjšati tveganje za bolezni srca in ožilja, se izogibajmo maslu in polnomastnemu mleku.

Različni mlečni izdelki na srce vplivajo drugače

Rezultati opazovalne študije, v kateri so preučili povezavo med vnosom mleka in tveganjem za srčno-žilne bolezni pri bolnikih s stabilno angino pektoris, kažejo, da imajo lahko različni mlečni izdelki različne učinke na zdravje. Izvedli so jo norveški raziskovalci, ugotovitve pa objavili v visokovplivni strokovni reviji European Journal of Preventive Cardiology. Večje uživanje mleka in mlečnih izdelkov je bilo povezano s povečanim tveganjem za možgansko kap in smrtjo zaradi katerega koli vzroka. Maslo se je izkazalo kot živilo, ki poveča tveganje za akutni srčni infarkt, medtem ko sir to tveganje zmanjša.

Vključili bolnike s stabilno angino pektoris

Raziskovalci so analizirali 1.929 bolnikov, ki so imeli stabilno angino pektoris in ki so sodelovali v WENBIT: randomizirani, dvojno slepi, s placebom nadzorovani prospektivni študiji sekundarne preventive, ki je preučevala učinek zdravljenja z vitaminom B na umrljivost in srčno-žilne izide. Večina (80 %) udeležencev je bila moških, povprečna starost bolnikov pa je bila 61,8 leta. Poleg stabilne angine pektoris je imelo 47 % v študijo vključenih arterijsko hipertenzijo, 31 % pa sladkorno bolezen. Dobra četrtina (29 %) je bilo kadilcev. Večina (90 %) jih je jemala acetilsalicilno kislino in/ali statine, 77 % betablokatorje. Ob vključitvi v študijo so dobili prehranski vprašalnik, ki so ga vrnili po pošti ali ob kontrolnem pregledu po enem mesecu.

Smetana in maslo vsebujeta veliko nasičenih maščob. Na drugi strani imamo fermentirane mlečne izdelke (na primer jogurt), ki so odlično živilo. Spodbujajo koristne črevesne bakterije ter zmanjšujejo tveganje za srčne bolezni in sladkorno bolezen.

Mleko tveganje povečuje, sir ga zmanjšuje

Bolniki, ki so poročali o večjem vnosu mlečnih izdelkov in mleka, so imeli večje tveganje za možgansko kap in umrljivost. Pri tistih, ki so jedli več sira, se je tveganje zmanjšalo. Avtorji izpostavljajo, da čeprav vse več znanstvenih objav nakazuje, da bi bil sir lahko povezan z zmanjšanim srčno žilnim tveganjem, ostaja neznanka, ali gre za vzročni učinek ali pa je uživanje sira pokazatelj višjega socialno-ekonomskega statusa in bolj zdravega življenjskega sloga. Upajo, da bodo prihodnje študije mlečne izdelke ocenile na individualni in ​​ne na kolektivni osnovi. Če se bo potrdilo, da imajo različni mlečni mlečni izdelki različne učinke na srce, bo to treba vključiti v prehranska priporočila za bolnike.

Kombinacija nenasičenih maščob in vitamina K

Sir vsebuje veliko nenasičenih maščob in vitamina K, ki dokazano ščiti srce in ožilje. Pozitivne učinke vnosa nenasičenih maščob iz polnomastnih mlečnih izdelkov na srce in ožilje je dokazala tudi švedska študija, v katero so zajeli 4.150 ljudi, starih 60 let ali več. Udeležence so spremljali v povprečju 16,6 leta ter beležili, koliko jih je umrlo ali imelo srčni infarkt, možgansko kap in druga srčno-žilna stanja. Tveganje za srčno-žilne bolezni je bilo najmanjše pri tistih, ki so imeli v krvi visoke ravni nenasičenih maščobnih kislin iz mlečnih izdelkov, predvsem sira. Raziskovalci so ugotovili tudi, da višji vnosi maščob iz mlečnih izdelkov niso bili povezani s povečanim tveganjem za smrt.

Viri:

Anthea van Parys, Jostein Sæle, Nathalie G. Puaschitz, Åslaug Matre Anfinsen, Therese Karlsson, Thomas Olsen, Teresa R. Haugsgjerd, Kathrine J. Vinknes, Kirsten B. Holven, Jutta Dierkes, Ottar K. Nygård, Vegard Lysne, The association between dairy intake and risk of cardiovascular disease and mortality in patients with stable angina pectoris, European Journal of Preventive Cardiology, 2022; https://doi.org/10.1093/eurjpc/zwac217

Guo, J., Astrup, A., Lovegrove, J. A. et al. Milk and dairy consumption and risk of cardiovascular diseases and all-cause mortality: dose–response meta-analysis of prospective cohort studies. European Journal of Epidemology, 2017; https://doi.org/10.1007/s10654-017-0243-1

Preberite tudi: Kako se znebiti žilnih oblog brez zdravil https://www.revijazamojezdravje.si/kaj-poleg-zdravil-se-topi-zilne-obloge/

Preberite tudi: Kaj o boleznih srca in ožilja drži in kaj ne https://www.revijazamojezdravje.si/miti-ob-boleznih-srca-in-ozilja-drzijo-ali-ne/