Avtor: prof.dr. Rok Accetto, dr. med.
Zvišan krvni tlak ali hipertenzija je pomemben dejavnik tveganja za bolezni srca, možgansko kap, ledvične bolezni in celo za bolezni oči. Svetovna statistika nas uči, da skoraj vsak četrti odrasel človek na svetu (skupno skoraj 1,8 milijarde ljudi) živi s hipertenzijo.
Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se zavedajo, jih polovica ne stori ničesar, da bi nadzorovali svoj krvni tlak s spremembo življenjskega sloga ali z zdravili. To pomeni, da je 75 % svetovnih bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, za ledvičnim obolenjem in da doživijo nenadno smrt. Pogostost pojavljanja hipertenzije je precej višja v gospodarsko razvitem svetu.
Kakšno pa je stanje v Sloveniji? Več kot polovica ljudi ima povišan krvni talk, kot smo ugotovili v epidemiološki raziskavi leta 2009. Problem, s katerim smo vsi soočeni, pa je, da je le tretjina tistih, ki se zdravi zaradi arterijske hipertenzije, dobro/učinkovito zdravljena, in to kljub temu da imamo tudi pri nas na voljo vsa učinkovita antihipertenzijska zdravila. Pravzaprav nič ne zaostajamo za evropskimi državami; morda smo pri zdravljenju celo učinkovitejši, vendar še vedno premalo uspešni. Z uspešnim zdravljenjem se namreč tveganje za npr. možgansko kap zmanjša za več kot 50 %.
Del problema je nedvomno ta, da bolezen v začetku poteka povsem brez simptomov, bolniki se počutijo dobro in niti ne vedo, da že imajo zvišan krvni tlak. Zato bolezni pogosto rečemo »tiha ubijalka«. V večini primerov gre za dedno pogojeno stanje, vendar samo »napačni« geni niso dovolj za nastanek visokega krvnega tlaka. Dejavniki iz sodobnega okolje v razvitem svetu, ki smo jim izpostavljeni, pripeljejo do razvoja hipertenzije. Znano je, da nekatera plemena v pragozdovih Brazilije nimajo težav z visokim krvnim tlakom. Če posamezniki pridejo v razviti svet, pa razvijejo hipertenzijo tako kot mi.
prof.dr. Rok Accetto, dr. med., UL, Medicinska fakulteta, Katedra za interno medicino, UKC Ljubljana, Interna klinika, KO za hipertenzijo. |
Kaj je normalen krvni tlak?
Raziskave in opažanja v populaciji so potrdili, da tveganje za srčno-žilne bolezni narašča zvezno z višanjem krvnega tlaka. Nedvomno je res, da je tveganje najmanjše, če je krvni tlak 110/75 mmHg. Vendar v raziskavah niso ugotavljali, kakšno je tveganje, če je krvni tlak še nižji. Veliko ljudi (predvsem mlajših žensk) ima krvni tlak nižji, ob tem imajo tudi težave v smislu hipotenzije (zaspanost, omotičnost, vrtoglavost, motnje zbranosti …), pa to ne pomeni večjega tveganja. V šali rečemo: »Živeli boste dolgo, toda … slabo.«
Zelo jasni so podatki, da pri krvnem tlaku nad 140/90 mmHg tveganje hitro narašča. Zato velja, da je normalen krvni tlak manj kot 140/90 mmHg (optimalen je 120/80 mmHg). Do 160/100 mmHg govorimo o blagi arterijski hipertenziji, več kot 180/110 predstavlja hudo arterijsko hipertenzijo, vmesne vrednosti pa zmerno arterijsko hipertenzijo. Takšna razdelitev je potrebna zaradi načrtovanja diagnostike in zdravljenja. O bolezni (arterijski hipertenziji) govorimo, če je visok sistolični (zgornji) krvni tlak ali diastolični (spodnji) krvni tak ali pa oba.
Edini način, da ugotovimo, kak je naš krvni tlak, je merjenje z ustreznim nadlahtnim merilnikom krvnega tlaka. V zadnjem času je tehnologija merilnikov napredovala, tako da lahko krvni tlak izmerimo doma sami s samodejnimi merilniki. V nasprotju z drugimi boleznimi, kot so glavobol ali bolečine drugod po telesu, hipertenzija nima simptomov in jo zato imenujemo »tiha ubijalka«.
Začenjamo vrsto zapisov o krvnem tlaku avtorja prof. Rok Accetta. Prihodnjič preberite, kdaj je krvni tlak bolezenski, o nihanju krvnega tlaka prek dneva, sindromu zvišanega krvnega tlaka pri zdravniku idr.
Foto: Profimedia
