Odločno smo že zakorakali v leto 2023, a se bomo za trenutek še uzrli v preteklo leto. Katere vsebine so vas najbolj zanimale, kdo se vas je z osebno (zdravstveno) izkušnjo še posebej dotaknil, katera novica vam je najbolj ostala v spominu in kdo vas je v intervjuju presenetil?
V letu 2022 so počasi, a vztrajno skrb vzbujajoče vesti o covidu-19 zamenjale spodbudnejše novice. Seznanili smo vas o dognanjih znanstvenikov, ki so potrdili zaščitno vlogo vitamina D, pri koronavirusu, osebne zgodbe, ki so nam jih zaupali mnogi, med njimi tudi mladi, simpatični Fedja. Pisali smo o pozitivni novici iz UKC Ljubljana, v katerem so dobili najsodobnejšo laboratorijsko opremo, ki omogoča 24-urno izvajanje najzahtevnejših preiskav. Nismo mogli mimo ene največjih groženj, ki preti človeštvu – mikroplastiki; najdemo jo tako rekoč že povsod, tudi v naših pljučih. Dotaknili smo se številnih perečih tem, podrobno smo preučili stanje pri nas v družinski medicini. Pogovarjali smo se z veliko izjemnimi zdravniki in farmacevti – ena izmed njih je prof. dr. Marjeta Zorc, ki pravi, »da je treba v družbi prebuditi skrb za lastno zdravje«. Še kako se strinjamo z njo.
In katere članke ste v letu 2022 najraje brali?
1. Najpogostejši vzroki za bolečine v stopalu
Čeprav stopala nosijo naše celotno telo, so eden izmed najbolj prezrtih delov. Nanje postanemo pozorni šele, ko nam začnejo povzročati težave. Kateri so torej najpogostejši vzroki za bolečine v stopalu?
2. Zakaj se nam tresejo roke in kdaj moramo postati pozorni?
Včasih je vzrok za tresoče roke le nekaj skodelic kave preveč. Če se težave pojavljajo tudi po tem, ko se pretiravanju s kofeinom odrečemo, je treba vzroke poiskati drugje.
3. Zakaj se ponoči zbujamo premočeni od potu?
Nočno potenje najpogosteje povezujemo z menopavzo, vendar so tudi številni drugi vzroki za to, da se ponoči zbujamo premočeni od potu. Zakaj torej prihaja do epizod nočnega potenja?
4. Kaj jesti, ko boli želodec?
Kaj jesti pri bolečinah v želodcu ter ob bruhanju in driski? Kako telesu priskrbeti potrebna hranila, ne da bi se počutili še slabše? Bolečine v želodcu, krči v črevesju, bruhanje, driska in popolna izguba teka … Ne spremljajo samo akutnih okužb (ki čez nekaj časa minejo), ampak tudi številna kronična obolenja in agresivne metode zdravljenja.
5. Kako se rešiti naglavnih uši
Pred desetletji je veljalo, da je ušivost odraz slabe higiene. Danes vemo, da to ni tako. Uši ne izbirajo in so prisotne v vseh okoljih, tudi v tistih z visokim higienskim standardom. Najpogosteje se naselijo na lasiščih predšolskih in šolskih otrok, saj se ti zadržujejo v skupinah, z igro pa so tudi v tesnejšem telesnem stiku.
6. Najpogostejši vzroki za vročinske oblive in zardevanje
Oblive vročine in zardevanje najpogosteje povezujemo z menopavzo, niso pa ženske ob koncu rodnega obdobja edine, ki se jim to dogaja. Nenadni valovi toplote, potenje … so nekaj, s čimer se vsaj občasno srečujemo vsi. Vzroki zanje so različni; poiskali smo najpogostejše.
7. Odpravimo drisko hitro in varno
Neljuba spremljevalka v toplejšem času pa tudi na izletih in potovanjih, ki ne izbira žrtev, je prav driska. Ta brez milosti marsikomu poseže v rutino vsakdana ali skrbno pripravljen potovalni načrt ter hitro ukrade tudi po več dragocenih dni. Veljavni napotki glede obravnave driske tudi v Slovenskih strokovnih smernicah za zdravljenje driske niso več tako novi (sprejeti so bili že leta 2009), pa le počasi prihajajo tudi v prakso.
8. Bolniška odsotnost zaradi nege družinskega člana
Vsaka zdravstveno zavarovana oseba (zavarovanec) ima v zakonsko določenih primerih pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi nege družinskega člana. To pravico ureja 30. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 72/06 in spremembe; ZZVZZ). Kako dolgo lahko traja takšna odsotnost?
9. Najpogostejši vzroki za otekanje prstov na rokah
Prsti na rokah lahko otečejo zaradi večerje s preveč soli. Lahko pa je vzrok precej resnejši, na primer okvara ledvic ali motnja v tvorbi kolagena. Eden izmed najpogostejših vzrokov za otekanje prstov na rokah, na katerega sicer redko pomislimo, je fizični napor. Med intenzivno vadbo srce, pljuča in mišice potrebujejo več kisika. Prekrvavljenost vitalnih organov se poveča, kar posledično pomeni, da manj krvi steče v prste.
10. Slaba prekrvavitev: zakaj nastane in kako si lahko pomagamo sami
Slaba cirkulacija krvi pomeni, da naše celice ne dobivajo toliko kisika in hranilni snovi, kot jih potrebujemo za optimalno delovanje. Vzrokov za slabo prekrvavitev je veliko, kateri so, pa si preberite tukaj:https://www.revijazamojezdravje.si/zdravo-ozilje-kako-izboljsati-cirkulacijo-krvi/.