Slaba prekrvavitev ne pomeni samo mrzlih rok in nog. Upočasni delovanje celotnega telesa od imunskega sistema do možganov. Nasprotno pa dobra oskrba organov s krvjo pomeni manj bolezni in boljše delovanje telesa in uma.
95 tisoč kilometrov žil
Kako pomembno vlogo v našem telesu igra kri, nakazuje že mreža ožilja. Če bi vse žile v človekovem telesu položili v eno vrsto, bi bila tako sestavljena cesta dolga neverjetnih 95 tisoč kilometrov. Kri preko žil dostavlja kisik in hrano vsaki telesni celici, prav tako odnaša presnovke in odpadne snovi. Deluje tudi kot prenašalec signalov med posameznimi deli telesa in omogoča, da (na primer) črevo vpliva na delovanje možganov. Nosi molekule, ki vklapljajo in izklapljajo gene, dostavlja celice imunskega sistema na mesto okužbe… Naloge so številne, ključno za njihovo izvajanje pa je dobro delujoče ožilje.
Znaki slabe prekrvavitve
Slaba prekrvavitev se pogosto najprej opazi pri okončinah. Postanejo bolj mrzle, lahko se pojavi tudi otrplost. Slaba prekrvavitev lahko tudi suši kožo, nohte spremeni v krhke in povzroči izpadanje dlak na nogah in nogah. Nekateri moški imajo lahko težave pri pridobivanju ali ohranjanju erekcije. Rane se celijo počasneje, še posebej pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Stanje zelo poslabša kajenje.
Krvni tlak vpliva na prekrvavitev
Če je krvni tlak previsok, lahko povzroči aterosklerozo. Posledica so obložene žile, kar omejuje pretok krvi. Optimalni krvni tlak je 120/80. Ko se dvigne nad 140/90, je potrebo postati pozoren ter spremeniti navade. Redno spremljanje krvnega tlaka ni pomembno samo za dobro prekrvavitev, pač je pa tudi napovedni dejavnik za številne kronične bolezni, začenši s kardiovaskularnimi. Krvni tlak lahko znižamo tudi brez zdravil, predvsem s prilagoditvijo prehrane ter rednim ukvarjanjem s športom. Tozadevno najbolj pomaga aerobni trening.
Dehidracija poslabša prekrvavitev
Sliši se skoraj neverjetno, vendar je znanstveno potrjeno: dehidracija poslabša prekrvavitev. Ko pogledamo sestavo krvi, povezava dobi novo dimenzijo. Skoraj polovico krvi sestavlja voda. Osem kozarcev vode na dan zlati standard, ki bo krvi in žilam omogočil optimalno delovanje. Tudi kakšen več ne škodi. Študije kažejo, da tudi, če pijemo še enkrat več (navadne vode seveda), zdravju bolj koristimo kot škodimo. Kaj pa, če pijemo premalo? Posledice so lahko precej bolj usodne. Raziskave so pokazale, da že minimalna dehidracija povzroči upad intelektualnih sposobnosti za 45 odstotkov.
Koliko vode potrebujemo?
In koliko vode na dan v resnici potrebujemo? Odrasli moški vsaj 3,7 litra na dan, odrasle ženske liter manj. Podatek velja za povprečnega odraslega, ki ni debel. Približno četrtino vnesemo s hrano. Debeli ljudje potrebujejo še več vode (ki jo pogosto nadomeščajo s hrano), prav tako se potreba telesa po vodi poveča ob obremenitvah (šport) in zunanjih pogojih. Zanimiva je študija,v kateri so spremljali izgubo vode pri športnikih, gasilcih in vojakih. Izkazalo se je, da gasilci in vojaki v skrajnih pogojih lahko s potenjem izgubijo celo 7 litrov vode na dan, športniki pa 3 do 4 litre. Če jih ne nadomestijo (nujno skupaj z izgubljenimi elektroliti in minerali), je njihovo zdravje resno ogroženo.
Sedenje za pisalno mizo
Standard sodobnega življenja je sedeč način življenja. Sedenje v službi se prenese na sedenja doma. Vzorec torej, ki ga v preteklosti nismo bili navajeni. Skozi tisočletja smo na nogah večino časa, in naše ožilje se je temu prilagodilo. Dandanes je drugače in ne brez posledic. Dolge ure sedenja slabijo mišice nog ter upočasnijo pretok krvi v njih, kar poveča tveganje za nastanek krvnih strdkov. Rešitev: delo stoje vsaj nekaj ur na dan. Pisalno mizo je laže prilagoditi kot zdraviti zamašene žile.
Aerobni trening in joga
Da šport krepi srce in ožilje,vemo vsi. Vendar – teorija je nekaj, spraviti se na kolo ali v hrib ter pri tem vztrajati trikrat (ali več) na teden, pa nekaj povsem drugega. Tisti, ki rednega aerobnega treninga ne zmorejo, si lahko pomagajo z jogo. Vadba joge dokazano izboljša cirkulacijo krvi in je primerna za ljudi vseh starosti. Nikoli ni prepozno, da začnemo z njo, in odlično dopolnjuje druge oblike vadbe.
Dvig nog oziroma sveča
Dvig nog v višji položaj od telesa sicer bo pa zmanjšal otečenost gležnjev in prinesel olajšanje. Gre za položaj, ki ga pozna tudi joga, in s katerim preusmerimo pretok krvi: iz nog nazaj v telo. Večini je položaj bolj poznan kot »sveča«: ležimo na hrbtu in v zrak dvignemo iztegnjeni nogi ter medenico. Križ podpremo z rokami. Medenica je poravnana z dvignjenimi nogami – kot da bi spodnji del trupa spremenili s svečo. V položaju na začetku vztrajamo 30 sekund, potem dlje.
Prehrana: več zelenjave, manj mesa
Ni boljšega načina za skrb zase, kot je zdrava in uravnotežena prehrana. Cirkulacijo krvi izboljša prehrana z veliko svežega sadja in zelenjave. Izogibamo se nasičenim maščobam in predelanim živilom. Tudi s soljo ne velja pretiravati. Če se ji ne moremo upreti, poskrbimo, naj bo »prava sol« (in ne živila, soljena z natrijevim glutamanatom), ter da zraven v telo vnesemo tudi več kalija.
Sodobna zahodna prehrana je ravnovesje med natrijem in kalijem porušila, glavni vir natrija pa je namesto kuhinjske soli in naravno slanih živil postal natrijev glutamanat. Gre za ojačevalca okusa, ki je eden od najpogostejših aditivov v predelani hrani. Njegova uporaba se je v zadnjih desetih letih podvojila, mnenja o njegovi varnosti pa so v stroki deljena. Nekateri ga zagovarjajo, drugo bi njegovo uporabo (glede na študije, ki dokazujejo njegovo škodljivost), zelo omejili.
Mrzlo – hladni tuš ali masažna krtača
Odličen način za krepitev ožilja je knajpanje: oblivanje delov telesa izmenično z mrzlo in vročo vodo. Čeprav je dokazano učinkovit tudi pri krčnih žilah, ga prakticira le malo ljudi. Že sama misel na to, da bi dele telesa stuširali z vročo vodo in potem še s hladno in to večkrat ponovili, večino ljudi odbije. Pa vendar je knajpanje odlična metoda za krepitev ožilja pri zdravih ljudeh. Podoben učinek ima krtačenje telesa. Pred tuširanjem telo zdrgnemo s krtačo za telo. Začnemo pri nogah in rokah ter se z pomikamo navzgor po telesu. Pomembno je, da kri potiskamo iz okončin v smeri proti srcu, z velikimi krožnimi gibi.
Viri:
Komulainen P, Tuomilehto J, Savonen K, et al. Exercise, diet, and cognition in a 4-year randomized controlled trial: Dose-Responses to Exercise Training (DR’s EXTRA). Am J Clin Nutr. 2021;113(6):1428-1439. doi:10.1093/ajcn/nqab018.
Sundqvist ML, Larsen FJ, Carlström M, et al. A randomized clinical trial of the effects of leafy green vegetables and inorganic nitrate on blood pressure. Am J Clin Nutr. 2020;111(4):749-756. doi:10.1093/ajcn/nqaa024.
de la Torre JC. Are Major Dementias Triggered by Poor Blood Flow to the Brain? Theoretical Considerations. J Alzheimers Dis. 2017;57(2):353-371. doi: 10.3233/JAD-161266.
Aronow WS. Peripheral arterial disease of the lower extremities. Arch Med Sci. 2012;8(2):375-388. doi:10.5114/aoms.2012.28568.
