O vzrokih za nastanek, diagnostiki in poteku zdravljenja kroničnega venskega popuščanja (KVB) smo vprašali tudi prof. dr. Nado Kecelj Leskovec, dr. med., spec. dermatovenerologije. Krčne žile kot najpogostejše venske bolezni, za katerimi naj bi trpela vsaka druga odrasla oseba, še posebej pokažejo svoje zobe v toplejših mesecih.
Temperature se nenadoma povišajo, vroče, suho ozračje traja daljše obdobje in vse to dodatno obremeni posameznike, nagnjene k motenemu venskemu pretoku krvi v nogah. Občutek težkih, utrujenih nog se le še stopnjuje, pogosto se pojavijo tudi drobne in moteče, modrikaste, mrežasto razpršene vene in nič čudnega torej, da si marsikdo zopet zaželi nekoliko hladnejših dni, pojasnjuje dr. Šikovec.
Če je pretok krvi v našem limfnem ožilju moten in se v njem pojavljajo zastoji, so zaradi tega kot prvo obremenjene naše noge, kar občutimo kot pekočo bolečino in krč, prav tako pa so glavna tarča naše celice, ki jih pesti slabša oskrba. Če prihaja do popuščanja venskih zaklopk, ki se ritmično odpirajo in zapirajo ter pomagajo pri potiskanju venozne krvi do srca in oslabitve žilnih sten, nastanejo krčne žilice.
Za lahkoten korak
Sami s spremembo načina življenja in poznavanjem dejavnikov tveganja pripomoremo k boljši obravnavi bolezni in boljšemu počutju. S hitro postavitvijo diagnoze se ob ustreznem zdravljenju lahko upočasni napredovanje bolezni. Več nasvetov za bolj zdrave in lahkotne noge najdete na tej spletni povezavi.
Težave s krčnimi žilami se začnejo že spomladi
O tem, zakaj so noge pri številnih ljudeh težke, otekle in boleče prav v toplejših dnevih, (ki se že dolgo ne začenjajo šele poleti, marveč pogosto že maja ali še prej; op. ur.) sogovornica pojasni, da smo v zadnjih letih tudi v našem klimatskem območju priča nenadnim nenehnim prehodom med letnimi časi. Ti bodisi prehitevajo ali zaostajajo, temperaturna nihanja so visoka in hitra, kar nedvomno terja od organizma več prilagajanja. Hitri preskoki temperature iz enega ekstrema v drug še posebej prizadenejo ljudi z oslabljenimi žilnimi stenami in zaklopkami v venah nog.
Ogrevanje nog vpliva tudi na vene, ki se še bolj razširijo in težave se pri že obstoječi venski bolezni le še stopnjujejo. Pomembno je, da se posameznik že pri prvih znakih venskega popuščanja izogiba prekomernemu izpostavljanju nog toploti, kakor tudi kopanju v pretopli vodi v toplicah, opozarja dermatologinja.
Kako lahko ukrepamo sami
Pri težavah z venami prof. Kecelj Leskovec navaja na prvem mestu prekomerno telesno težo, ki pomeni dodatno breme za nemoten venski pretok v nogah, starost, kajenje, dolgotrajno sedenje ali stanje na mestu, hormonske motnje v nosečnosti in menopavzi, dvigovanje in prenašanje težkih bremen idr. Premalo gibanja je na splošno le še dodatni sprožilni dejavnik za poslabšanje venske bolezni, zato se priporočajo zlasti hitra hoja, kolesarjenje in plavanje, vendar ne v pretopli vodi. Svetuje gibanje brez sunkovitih gibov ali večje možnosti poškodb, manj primerni pa so denimo različni kontaktni športi ali pa dvigovanje uteži.
Ogrevanje nog vpliva tudi na vene, ki se še bolj razširijo in težave se pri že obstoječi venski bolezni le še stopnjujejo. Pomembno je, da se posameznik že pri prvih znakih venskega popuščanja izogiba prekomernemu izpostavljanju nog toploti, kakor tudi kopanju v pretopli vodi v toplicah, opozarja dermatološka stroka.
Zdravljenje
Notranjost stene ven krepijo venoaktivna zdravila (npr. detralex), ki pa ga je treba jemati čez vse leto, ne samo poleti. Tudi pozimi, ko je simptomov manj. Omenjeno zdravilo pa ima tudi druge nadvse koristne učinke. Kardiolog prof. dr. Marko Gričar, dr. med. je na strokovnem srečanju ‘Noge in srce’, predstavil veliko raziskavo,v katero je bilo vključenih več kot 12. 000 ljudi, objavili pa so jo v elitnem strokovnem časopisu European Heart Journal, ki izhaja pod okriljem Evropske zveze SRCE, ESC) z naslovom »Chronic venous insufficiency, cardiovascular disease, and mortality: a population study«, ki je potrdila močno povezanost med KVB in srčnožilnimi obolenji.
Tudi prof. dr. Nada Kecelj Leskovec pove, da za začetne stadije venske bolezni svetujejo venoaktivna zdravila v obliki tablet in kompresijske nogavice. Večje krčne žile, ki ne opravljajo več svoje funkcije, odstranijo z različnimi invazivnimi postopki, kot so skleroterapija, endovenska termična ablacija z laserjem, bodisi radiofrekvenčno ali pa s klasično kirurško metodo. Manjše kapilare odstranjujejo lasersko ali s skleroterapijo z injekcijami. Svetujejo zmerno gibanje in izogibanje visokim temperaturam v okolju. Kadar se pojavi otekanje gležnjev, rdečina ali celo rana, je kompresijsko zdravljenje neizogibno. Tudi v napredovalih fazah lahko zdravimo z invazivnimi postopki, še doda sogovornica.
Viri: Arhiv RMZ, šz. 71, 52, 78,
