Ta nastane zaradi oslabljenega vezivnega tkiva sten površinskih ven, ki se s povišanjem krvnega tlaka v venah razširijo, in slabega tesnjenja venskih zaklopk, ki kri v žilah spuščajo navzdol, namesto da bi potiskale proti srcu. Zaradi tega vene narastejo, se debelijo in vijugajo, kar povzroča boleče, težke in utrujene noge. Ker so noge najbolj zaposleni del našega telesa, je skrb zanje zelo pomembna. Še posebej pri ženskah, pri katerih je bolezen pogostejša.
Dednost na prvem mestu
Čeprav natančnega vzroka za to bolezen ne poznamo, je jasno, da k njej pomembno prispeva dednost. Če sta imeli krčne žile babica in mati, je velika verjetnost, da jih boste imeli tudi vi. Pogost razlog za kronično vensko popuščanje je prebolela globoka venska tromboza, vendar gre pri tem za sekundarno bolezensko spremembo.
Na pojav in napredovanje bolezni vplivajo tudi pretirana telesna teža, kajenje in premalo gibanja. Do poslabšanja stanja pride po navadi med ali po nosečnosti in po menopavzi. Tudi preveč oprijeto spodnje perilo in nogavice ovirajo pretok krvi. Pri težavah z venami škoduje toplota, zato izpostavljanje vročini in savna, zlasti finska, nista priporočljivi. Pri prehrani pa moramo paziti, da zaužijemo dovolj vlaknin.
Poklici, ki zahtevajo dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, verjetno niso samostojni vzrok nastanka kroničnega venskega popuščanja, vendar pa proces pospešijo.
Ženske, ki celo življenje niso imele težav z žilami, zaradi nekaj let hormonske nadomestne terapije v menopavzi najverjetneje ne bodo razvile težav. Če opazijo težave s težkimi, utrujenimi, nemirnimi, napetimi, bolečimi nogami, ki jih spremljajo krči, in če noge predvsem proti večeru okoli gležnja otekajo, svetuje preventivne medicinske nogavice. Če oseba nima večjih krčnih žil po stegnih, zadoščajo že dokolenke. Če je jemanje hormonske nadomestne terapije koristnejše od morebitnih tveganj, bi bilo po besedah specialistke terapijo nesmiselno opustiti, saj je mogoče venskemu sistemu pomagati tudi z enostavnimi ukrepi. (Predstojnica Dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana prim. dr. Tanja Planinšek Ručigaj)
Na prve znake ne glejmo zgolj kot na estetsko težavo
Opozorilni znaki bolezni ven so utrujene in težke noge po daljšem stanju in sedenju, topa ali pekoča bolečina v nogah in gležnjih, otekla stopala in izrazit odtis, ki ga pusti rob nogavic na nogah. Ko težave napredujejo, se običajno pojavijo še občutek napetosti v nogah, srbenje in nemirne noge ter nočni krči v mečih.
Krčnih žil na splošno ne jemljemo dovolj resno, ampak jih najprej vidimo zgolj kot estetsko težavo. Na začetku bolezni se namreč pri polovici bolnikov pojavijo metličaste ali mrežaste vene (razširjene modrikaste podkožne vene). Drugi znak so modrikaste ali temno vijoličaste razširjene in vijugaste povrhnje vene, ki jih imenujemo varikozne vene ali varice. Te ima približno četrtina bolnikov. Pri napredovalni obliki se krčnim žilam pridruži še oteklina. Že zelo resen znak pa so spremembe na koži. Na gležnjih, goleni in stopalu se pojavi rjavkasta koža, ki je slabše kakovosti in lahko poči ali pa zaradi vnetja nastane ekcem. Sledi slabše celjenje, kar pomeni nastanek kronične rane ali tako imenovani ulkus. Rana na goleni ali venska razjeda predstavlja zadnjo in najhujšo stopnjo kronične bolezni ven.
Nastanek hujših oblik lahko preprečimo
Bolezen za zdaj ni ozdravljiva, lahko pa preprečimo nastanek njenih hujših oblik. Bolezen sicer ni življenjsko nevarna, je pa zaradi številnih težav, ki jih prinaša, neprijetna in lahko močno poslabša kakovost življenja. Običajno niti ne pomislimo na to, da so naše noge zaradi vsakdanjih opravil in teže, ki jo nosijo skozi celo življenje, najbolj obremenjeni del telesa. Z težavami nog se nikakor ne gre šaliti, zato je seveda najbolje, da si ob prvih simptomih pomagamo tudi sami. Če je stanje zelo blago, ga lahko uravnamo že s tem, da ne stojimo predolgo in da pogosto počivamo z rahlo dvignjenimi nogami ali si jih hladimo. Pomagajo tudi gimnastične vaje za krepitev mišične črpalke, ki se nahaja v mečih in omogoča vračanje krvi nazaj proti srcu. Vožnja kolesa z ležanjem na hrbtu, dvigovanje na prstih, dvigovanje prstov in gibanje v gležnjih je le nekaj vaj, s katerimi preprečimo slabšanje stanja.
Hoja je najpomembnejše vsakdanje zdravilo
Pomembna pa je hoja. To je najpomembnejše vsakdanje zdravilo, ki preprečuje nastanek in razvoj že prisotnih krčnih žil. Mnogo premalo se zavedamo, da lahko pravilna in redna hoja prinese ogromno pozitivnih učinkov na naše zdravje; v primeru krčnih žil izboljša predvsem krvni obtok. V povprečju človek naredi približno 3500 korakov na dan, kar je malo, saj bi jih za zdrav način življenja moral dnevno narediti 10.000, kar je med šest in sedem kilometrov. Seveda govorimo o zdravi hoji, ki nima nič skupnega s hojo v neprimerni obutvi ali celo v visokih petah po asfaltu. Hoja v visokih petah povzroča hitrejšo utrujenost, pride do venskega zastoja in zaradi tega do krčnih žil.
Aktivna hoja, kot so izleti v hribe, tek na smučeh ali hoja po snegu ter kolesarjenje, plavanje, vodna aerobika, ples in plezanje so športi, ki ugodno vplivajo na krčne žile. Športi, pri katerih stojimo na mestu (na primer kegljanje, srfanje, streljanje), ki povečujejo pritisk v trebuhu (dvigovanje uteži), ki lahko povzročijo poškodbe venskih zaklopk (tenis, nogomet) in tisti, ki zavirajo vensko črpalko v goleni (na primer alpsko smučanje), pa na krčne žile neugodno vplivajo. Pri teh športnih aktivnostih je dobro, da nosimo elastične povoje ali kompresijske nogavice.
O venoaktivnih naravnih in sintetičnih zdravilih obstajajo številne študije, ki potrjujejo njihovo učinkovitost. Venoaktivna zdravila vplivajo na vsa prej omenjena stanja. Nekatera delujejo večinoma na začetne stadije in preprečujejo oziroma upočasnjujejo, da se vnetne celice manj lepijo, ostajajo v venah ter povzročajo manjšo propustnost. Večina teh zdravil preprečuje težave z venami, manj je krčev, težkih utrujenih nog, manj občutka napetosti in otekanja, dobro pa učinkujejo tudi pri venski goleni razjedi, saj delujejo na celotni cikel. Med širokim spektom zdravil, prim. dr. Planinšek Ručigaj priporoča dnevni odmerek dveh tablet venoaktivnih zdravil. Na voljo so tudi druga zdravila, s katerimi sicer zdravimo druge težave, vendar hkrati izboljšajo vensko steno. To sta pentoksifilin in aspirin, vendar ju večinoma ne priporočamo, saj vplivata tudi na druge procese v telesu, čeprav aspirin sicer dokazano hitreje celi rane. (Arhiv Moje zdravje, junij 2021)
Zdravljenje z naravnimi pripomočki, kompresijskimi obvezami ali operacijo
Ob pojavu krčnih žil vam bo osebni zdravnik najprej svetoval nošenje kompresijskih nogavic, ki preprečijo otekanje nog, in redno hojo. Kompresijsko zdravljenje, to je nošnja ustreznih medicinskih kompresijskih nogavic ali povijanje nog, velja za osnovno.
Med zdravili prevladujejo tablete in mazila naravnega izvora: izvleček iz semena divjega kostanja, izvleček bodeče lobodike ter flavonoidi. Zdravila povečujejo napetost v žilah in tako pripomorejo k temu, da se krčne žile ponovno izravnajo. Preprečujejo nabiranje tekočine v nogah in s tem otekanje nog.
Po natančni diagnostiki se lahko zdravnik odloči tudi za operativno zdravljenje krčnih žil. Danes v svetu najpogostejši način je lasersko zdravljenje. Pri tem posegu krčnih žil ne odstranjujemo, ampak jih zapremo z delovanjem visoke temperature. Tako v žilah ni več pretoka, njihovo funkcijo pa prevzamejo globoke vene, ki ležijo med mišicami. Prednost laserske operacije je v hitrem okrevanju. Tudi zapletov po operaciji, kot so vnetje in krvavitev, je manj. Znotrajžilni način zdravljenja krčnih žil je tudi radiofrekvenčna ablacija, ki se od laserske operacije razlikuje po uporabi radiofrekvenčnih valov namesto svetlobnega valovanja. S klasično operacijo pa žilo oziroma njeno deblo v celoti odstranimo iz telesa. Operacija običajno poteka v splošni anesteziji, okrevanje po operaciji je daljše.
Po operaciji moramo čim prej začeti z redno hojo v naravi, poleti se lahko po travniku sprehodimo tudi bosi. Z bosonogo hojo bolj krepimo mišice nog, kar pomaga obvladati utrujene, težke in otekle noge zaradi težav z venami.
