Tisto obdobje, ko postanemo malce drugačne, takrat, ko začnejo spolni hormoni usihati, ko se porajajo raznolika vprašanja, ki se dotikajo vročinskih oblivov, nespečnosti, nezbranosti in številnih drugih motečih simptomov, ter do kdaj si lahko pomagamo same in kdaj je pravi trenutek, da se posvetujemo z družinskim zdravnikom ali ginekologom smo se pogovarjali z izkušeno ginekologinjo dr. Tino Srnovršnik, dr. med. iz ZD Šiška.
Najprej nas je zanimalo, če lahko natančneje opredeli pojme kot so: menopavza oz. mena, klimakterij, perimenopavza.
“Menopavza je zadnja mesečna krvavitev življenju ženske. Da je ženska “v menopavzi” ali “meni”, kot rečemo pogovorno, pomeni, da mora od zadnje menstruacije preteči vsaj 1 leto, torej to vedno določamo za nazaj. Vsakršna krvavitev, pa čeprav minimalna, ki bi se pojavila po obdobju, daljšem od 1 leta po zadnji menstruaciji, zahteva obravnavo pri ginekologu in izključitev resnejših vzrokov zanje (npr. rak maternice). Perimenopavza je obdobje nekaj let pred in prvo leto po nastopu menopavze. Pojem “klimakterij” zajema širše obdobje nekaj let pred in po nastopu menopavze. S temi izrazi označujemo postopno usihanje delovanja jajčnikov in posledično upad nivoja spolnih hormonov (še zlasti estrogenov) v telesu.”
Kdaj je pri nas povprečna starost, ko ženska doživi prehod v meno?
“Srednja starost nastopa menopavze je 51,4 leta. O prezgodnji menopavzi govorimo, če nastopi pred 40. letom starosti in predstavlja bolezensko stanje (t.i. prezgodnje popuščanje delovanja jajčnikov), o zgodnji menopavzi pa, če nastopi med 40. in 45. letom. T.i. iatrogena menopavza je posledica kirurške odstranitve jajčnikov ali onkološkega zdravljenja (obsevanje, kemoterapija)”.
Zdi se, da o njej vemo veliko, ko pa potrka na vrata, nova vprašanja vznikajo ena za drugo. Ob najbolj znanih simptomh – vročinskih oblivih, t,i, valungah, so tu še drugi simptomi. Katere bo ženska najprej začutila oziroma, kateri so najbolj moteči?
Simptomi in znaki, ki se pojavljajo v menopavznem obdobju, so precej raznoliki. Med najbolj prepoznavnimi so t.i. vazomotorični simptomi, kamor prištevamo vročinske oblive (valunge) in nočno potenje, ki se pojavljajo pri 70 – 80 % žensk, pa tudi napade hitrega bitja srca in glavobole. Valunge in nočno potenje običajno izzvenijo v 4 -5 letih in se pojavljajo zlasti perimenopavzalno, zelo redko pa vztrajajo po 70. letu starosti. Pri cca. polovici žensk se lahko pojavijo motnje spanja, zlasti v povezavi z nočnim potenjem, lahko pa tudi z napadi tesnobe, depresivnostjo, razdražljivostjo in/ali otožnostjo. Pri več kot polovici žensk so lahko pridružene tudi motnje koncentracije in spomina ter raznoliki psihični simptomi, dolgoročno tudi izguba spomina in Alzheimerjeva bolezen. Pri ženskah, ki imajo migrenske glavobole, povezane z menstruacijami, se glavoboli pogosto poslabšajo. Pojavljajo se težave v spolnosti (boleči spolni odnosi, upad libida), srbeče in/ali suho spolovilo, občutek napihnjenosti, boleče dojke, pogosto siljenje na vodo, lahko tudi vnetja nožnice in sečnega mehurja. Zaradi zmanjšane tvorbe kolagena se koža in mehka tkiva tanjšajo. Prihaja do izgube kostne mase, osteoporoze, bolečine v kosteh in zlomov kosti. Zaradi pospešene ateroskleroze prihaja večje možnosti za srčno-žilna obolenja.
Nekaterih mogoče niti ne bo povezala s pomanjkanjem hormonov, pa vendar lahko mena vpliva tudi na palpitacije srca, ti. možgansko meglo ipd. Drži?
Tako je. Iz tega razloga je pogosto družinski zdravnik tisti, ki najprej obravnava žensko, in šele nato ginekolog. Lahko pa na tem mestu omenim, da je razveseljivo, da se osveščenost žensk na tem področju izboljšuje in tako vedno pogosteje o teh težavah najprej spregovorijo z izbranim ginekologom, zlasti ko je govora o možganski megli (t.i. “brain fog”). Upad koncentracije estrogenov v tem življenjskem obdobju namreč zaradi učinkov na živčevje pomembno vpliva na zmanjšanje kognitivnih sposobnosti žensk, zato postajajo raztresene, upočasnjene in pozabljive, s slabšim delovnim in besednim spominom ter zmanjšano hitrostjo procesiranja informacij.
Ali ženske opazijo določene spremembe že v perimenopavzi?
Seveda. Spremeni se dolžina menstruacijskega ciklusa, od krajših in tudi daljših ciklusov, zmanjša se jakost krvavitve, občasno pa se zaradi motenj v ovulaciji pojavljajo tudi daljše krvavitve. V različnih odstotkih se lahko pojavljajo vsi že zgoraj omenjeni simptomi (valunge, nespečnost, napadi hitrega bitja srca, psihične spremembe in težave v spolnosti, …). Pri več kot 80% žensk valunge in nočno potenje vztrajajo več kot 1 leto. Nočno potenje je povezano z motnjami spanja, kar vodi v utrujenost, slabšo imunsko odpornost, anksioznost in depresivnost, upad kognitivnih sposobnosti in posledično manjšo učinkovitost na delovnem mestu. Slednje ni zanemarljivo, saj gre za delovno aktivno populacijo žensk na vrhuncu svoje delovne storilnosti in ima zato lahko tudi negativne ekonomske posledice. Samo perimenopavzalno obdobje je povezano tudi z višjim tveganjem za pojav depresije, še posebej pri nagnjenosti ali istočasno prisotnih drugih dejavnikih tveganja.
Zanima me, ali vas vprašajo po možnostih, kako si pomagati, ali jih, glede na njihovo starost ob pregledu po simptomih povprašate tudi vi? BI rekli, da je mena, za večino žensk še vedno stigma, ali o njej na pregledu odkrito spregovorijo?
Osveščenost žensk o težavah, povezanih z menopavzo, je vedno večja, tako da ženske vedno pogosteje že same začnejo pogovor na to temo ali pa se ciljano naročijo na posvet, da bi se o teh težavah pogovorile. K temu zagotovo pripomore informiranje laične (in tudi strokovne) javnosti preko medijev, spleta, ipd.. Ker ponuja splet ogromno informacij o možnostih zdravljenja, pogosto k ginekologu pridejo opremljene s čisto konkretnimi vprašanji. Še vedno pa obstaja precejšnje število žensk, ki o teh težavah težko spregovorijo in so hvaležne, da jih k pogovoru spodbudimo ginekologi. Pogosto na težave, kot so valunge, nespečnost ali nočno potenje gledajo s perspektive, »da je pač potrebno malo potrpeti, saj je to del staranja«. Na nas je, da jim razložimo, da je danes na voljo ogromno možnosti lajšanja oz. zdravljenja njihovih težav, in da ni nobene potrebe, da je kvaliteta njihovih življenj v tem življenjskem obdobju zmanjšana.
Izrazi, s katerimi označujemo postopno usihanje delovanja jajčnikov in posledično upad nivoja spolnih hormonov (še zlasti estrogenov) v telesu:
– Menopavza je zadnja mesečna krvavitev življenju ženske.
– Da je ženska “v menopavzi” ali “meni”, mora od zadnje menstruacije preteči vsaj 1 leto.
– Perimenopavza je obdobje nekaj let pred in prvo leto po nastopu menopavze.
– Klimakterij zajema širše obdobje nekaj let pred in po nastopu menopavze.
– O prezgodnji menopavzi govorimo, če nastopi pred 40. letom starosti in predstavlja bolezensko stanje.
– Zgodnja menopavza nastopi med 40. in 45. letom.
– T.i. iatrogena menopavza je posledica kirurške odstranitve jajčnikov ali onkološkega zdravljenja (obsevanje, kemoterapija).
Obstajajo različne terapije, tako hormonske kot nehormonske, ki obljubljajo izboljšanje stanja. Kaj najprej priporočite ženski s težavami?
Najbolj učinkovito zdravljenje je hormonsko, to je jemanje estrogenov, običajno v kombinaciji s progestogeni (pri ženskah z ohranjeno maternico). O vrsti in načinu zdravljenja se je potrebno posvetovati z izbranim ginekologom, ki bo individualno prilagodil terapijo glede na anamnezo ženske in njene simptome. Z uporabo hormonov je potrebno začeti čim prej, vsekakor pa znotraj 10 let od nastopa menopavze oz. pred 60. letom starosti.
Pri nekaterih ženskah je hormonsko zdravljenje kontraindicirano ali nesprejemljivo, zato se poslužujejo nehormonskih ali alternativnih oblik lajšanja perimenopavzalnih težav. Prehrana in prehranska dopolnila, kot so sojini izoflavoni, grozdnata svetilka (Cimicifuga racemosa), maca, kitajska zelišča (Dong quai), svetlinovo olje, ginseng, kanabinoidi, vitamin E ali omega-3 maščobne kisline, ipd., so dolgo veljali za metodo izbora pri lajšanju vazomotoričnih simptomov. Upoštevajoč zadnja stališča Severnoameriškega združenja za menopavzo iz l. 2023, ki je povzeto tudi v Strokovnih stališčih Slovenskega združenja za reproduktivno medicino o menopavzni medicini, objavljenih l. 2024 v Zdravniškem vestniku, je po do sedaj znanih podatkih premalo dokazov, da bi omenjeno prehrano in prehranska dopolnila še priporočali kot metodo izbora za lajšanje vazomotornih simptomov. Nasprotno velja, da izguba telesne teže pri nekaterih ženskah dokazano lahko izboljša vazomotorne simptome. Tehnike hlajenja, joga in sprememba v režimu prehrane po načelih zdrave, uravnotežene prehrane sicer imajo za zdravje žensk koristne učinke, vendar je znanstvenih dokazov za lajšanje vazomotornih simptomov še premalo. Za učinkovite metode veljata medicinska hipnoza in kognitivno-vedenjsko zdravljenje. Od zdravil so na voljo določene vrste antidepresivov (t.i. selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina) ter zaviralci privzema serotonina in noradrenalina, ki pa nimajo indikacije za zdravljenje oblivov.
Veliko žensk še vedno zavrača hormonsko terapijo, zaradi osebnih preferenc, preteklih izkušenj, tudi družinske obremenjenosti za srčno žilne zaplete ali raka dojk, tromboembolije,…) kako se lahko pomaga tem ženskam odpraviti moteče vročinske oblive?
Na voljo od letošnjega poletja je nehormonsko zdravilo, ki deluje neposredno na receptorje v termo regulacijskem centru v možganih. Namenjeno je ženskam z zmernimi do hudimi vazomotoričnimi simptomi, ki niso primerne kandidatke hormonsko zdravljenje ali je hormonsko zdravljenje kontraindicirano. Zmanjša tako jakost kot pogostost vročinskih oblivov in nočnega potenja.
Za konec bi vas prosila še za sklepno besedo o ozaveščanju žensk, da je mena naravni proces, del življenja, in da naj spregovorijo o težavah, ki jih imajo s svojim izbranim ginekologom, ali vsaj zdravnikom družinske medicine, saj imata oba v naboru veliko pomoči zanje.
Ozavestiti je potrebno, da so menopavza in z njo povezane tegobe naraven del življenja ženske, zato ni razloga za sram ali zadržanost, ko je govora o tej tematiki. Seveda to obdobje prinaša številne izzive, prinaša pa hkrati tudi priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja. Ženske naj se zavedajo, da pri spopadanju z izzivi tega življenjskega obdobja niso same in podpora izbranega ginekologa ali družinskega zdravnika naj bo preko odprte komunikacije temelj pri iskanju celostnih rešitev za prehod skozi to obdobje brez nepotrebnega stresa.
