Hemoroidi in analna razpoka – najpogostejši težavi ‘tam spodaj’

Zadnjik je zadnji del črevesja, ki služi izločanju blata. Zelo pogosta bolezen zadnjika so hemoroidi, v tem delu pa se lahko pojavijo še številne druge bolezni, kot na primer analna fisura, različna vnetja kože, okužbe in spolno prenosljive bolezni.

Bolečina v zadnjiku ni vedno »le hemoroid« – pogosto je lahko posledica analne razpoke, ki zahteva drugačno zdravljenje. Foto: BigStock

Zadnjik (anus) je pokrit s kožo. Koža zadnjika je, kot povsod drugje, sestavljena iz treh glavnih plasti; podkožja (subcutis), usnjice (dermis) in povrhnjice (epidermis), po strukturi pa podobna koži ustnice in je zelo občutljiva. Ne pokriva samo zadnjika, ampak tudi zadnji en do dva centimetra zadnjikovega kanala, kjer nato iz ploščatoceličnega prehaja v visokoprizmatski epitelij oziroma črevesno sluznico, razloži dr. Ana Štern, dr. med., specialistka dermatovenerologije iz Zasebne klinike Zdrav splet.

Na zadnjiku najpogosteje težave, predvsem s higieno, povzročajo kožne gube. Te nastanejo z leti, zaradi dolgotrajnega draženja ali kot ostanek ohlapne kože po tromboziranih zunanjih hemoroidih. Moteče kožne gube se lahko zdravi operativno, pojasnjuje dr. Štern.

dr. Ana Štern, dr. med., specialistka dermatovenerologije

Pogosta so tudi kožna vnetja, ki lahko nastanejo zaradi draženja z blatom, uporabe dražečih preparatov za nego ali toaletnega in vlažnega papirja, alergijske reakcije na kak preparat ki ga uporabljamo, lahko celo zaradi pretirane nege.

Na anusu lahko nastanejo tudi trombozirani zunanji hemoroidi; gre za nastanek strdka v hemoroidalnih venah, ki ležijo pod kožo anusa. Zaradi zapore vene s strdkom in posledično motenega pretoka pride do nastanka otekline, ki je prve dni običajno zelo boleča, čvrsta in vijoličasto obarvana, ne gre je “potisniti navznoter”. Trombozirani zunanji hemoroidi se v nekaj dneh predrejo spontano in zakrvavijo, ali pa se sploh ne predrejo in oteklina se počasi zmanjša in strdek v nekaj tednih razgradi. V prvih nekaj dneh in ob močnih bolečinah se lahko naredi kirurška zareza in izpraznitev strdka, s čemer običajno takoj nastopi olajšanje, okrevanje pa se na ta način pospeši.

V zadnjikovem kanalu, na spodnjem, še kožnem delu, se najpogosteje pojavlja analna fisura oziroma razpoka. Je dokaj pogosta bolezen tega predela, največkrat pa spregledana in zamenjana za “hemoroid”. Razpoka najpogosteje nastane zaradi napenjanja, prebavnih motenj, predvsem pa zaradi zaprtja in tršega blata. Koža analnega kanala vzdolžno poči in pojavi se rana, ki lahko krvavi, boli, peče, skeli ali srbi. Bolečine so lahko izredno močne, povzročijo krč mišice zapiralke in se običajno še poslabšajo po odvajanju ter lahko vztrajajo čez cel dan. Včasih se zadnji konec rane vidi tudi na koži anusa. Zdravljenje analne fisure se razlikuje od zdravljenja hemoroidov, zato je pomembno da se diagnoza postavi čimprej.

Globlje v analnem kanalu, kjer črevo pokriva sluznica, se nahaja preplet notranjih hemoroidalnih ven. Gre za normalno strukturo črevesne stene, kar pomeni da imamo notranje hemoroide vsi! Žile in sluznica na tem mestu se lahko razbohotijo in tako iz “normalnih blazinic” nastanejo večje tkivne tvorbe, ki se povešajo navzdol v analni kanal, če so zelo povečani pa lahko tudi izpadajo skozi zadnjik. Notranji hemoroidi so slabo oživčeni, zato običajno ne bolijo, njihov glavni simptom pa je krvavitev. Notranje hemoroide lahko zdravimo z ambulantnimi posegi, močno povečane in izpadajoče pa operativno, opiše najpogostejše težave z zadnjikom dr. Štern.

Hemoroidi niso vedno boleči – notranji pogosto povzročajo le krvavitve, medtem ko so bolečine značilnejše za analno razpoko ali trombozirane zunanje hemoroide. Foto: BigStock

Zdravljenje hemoroidalne bolezni najpogostejši poseg na svetu

Na razvoj hemoroidalne bolezni in analne razpoke – dveh najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo v proktoloških ambulantah. Simptome, vzroke in zdravljenje je predstavil abdominalni kirurg prim. dr. Valentin Sojar iz IATROSa.

Prim. Valentin SOJAR, dr. med. specialist splošne kirurgije Foto: Ivana Korle

Hemoroid je najpogosteje iskana beseda v spletnih brskalnikih, zdravljenje hemoroidalne bolezni je najpogostejši medicinski poseg na svetu. »Največ težav, s katerimi se srečujemo v proktološki ambulanti, je povezanih s krvavitvami, bolečinami v predelu zadnjega dela črevesa, zaprtjem in motnjami v delovanju medeničnega dna. Največkrat so vzrok hemoroide in analne razpoke, pogoste so tudi motnje v delovanju medeničnega dna – slednje  prizadenejo predvsem ženske.  Gre za težave, ki so lahko vezane na težave pri zadrževanju in/ali izločanju tako vode kot blata, tudi izpadanje medeničnih organov in bolečine v mali medenici. Tovrstne težave ima skoraj polovica žensk po 50.letu starosti. K nam so napoteni tudi bolniki s sumom na rak debelega črevesa in danke ter sumom nekatere druge bolezni – na primer na vnetne črevesne bolezni,« je stanja, ki jih obravnavajo v koloproktološki ambulanti navedel dr. Sojar.

Hemoroidalna bolezen  prizadene vsakega četrtega odraslega, predvsem dobro situirane in belce. Rizični dejavniki so (med drugim) višji pritisk v trebuhu zaradi debelosti ali nosečnosti ter tudi zaprtje. Bolečina je redko prisotna. Prepričanje, da je za hemoroidalno bolezen značilno »špikanje« ob odvajanju blata, ne drži, je ljudsko modrost, povezano s hemoroidi, ovrgel Sojar, in nadaljeval: »Bolečina značilno spremlja analno razpoko. Slednja se pojavi se na koži v predelu zadnjika, ki je podobna kot koža na ustnicah – torej zelo občutljiva in brez dlačnih mešičkov. Razpoka sega lahko vse do mišice zapiralke, ki se posledično zakrči in povzroči bolečino. Razpoka seveda lahko tudi krvavi, ampak ključni simptom je bolečina. Ta je lahko zelo huda in včasih traja še več ur po odvajanju blata.«

Zdravljenje hemoroidov in analne razpoke

Obstaja ogromno pripravkov za samozdravljenje hemoroidov, njihova učinkovitost oziroma smiselnost uporabe pa je pogosto vprašljiva.  »Zdravniki zdravimo hemoroide takrat, ko smo popolnoma prepričani, da so le-ti vzrok težav. Bolnika natančno pregledamo in dokažemo, da ni drugih vzrokov za krvavitev.

Z venoaktivnimi zdravili, ki jih je potrebno redno uživati, lahko zmanjšamo nastanek (op.ur.)krvavitve in velikost hemoroidov.

Pri kirurškem zdravljenju imamo več možnosti. Ena od njih je, da na povešene hemoroide nataknemo zanko in jih podvežemo, zaradi česar sčasoma sami odpadejo. Če hemoroidi izpadejo in se ne vrnejo v črevo ali ko povzročajo številne težave, vključno s hudimi krvavitvami, se  skupaj z bolnikom odločimo za operacijo.

Pri zdravljenju je pomemben tudi estetski učinek,« je pojasnil Sojar.

Kaj pa zdravljenje analne razpoke? »Pri analni razpoki je cilj zdravljenja preprečiti nadaljnjo poškodbo kože v predelu zadnjika ter sprostiti zakrčeno mišico. To lahko dosežemo tako, da z načinom prehranjevanja dosežemo mehkejše blato in da negujemo kožo zadnjika – podobno kot negujemo ustnice: z mazilom. Slednje je lahko naravno in brez dodatkov, lahko pa vsebuje tudi zdravila: anestetike in/ali učinkovine, ki povzročajo sproščanje mišic. Opcija je tudi masaža zakrčene mišice. Uporabljamo tudi botulin, ki ga pri hudih krčih injiciramo v zakrčeno mišico in povzročimo medikamentozno relaksacijo. Za operacijo, s katero v bistvu poškodujemo mišico in povzročimo, da se raztegne, pa se odločimo izjemno redko,« je pojasnil Sojar.

Kdaj obvezno k specialistu

Prvi naslov, na katerega se bolniki s težavami »tam spodaj« obrnejo, so splošni zdravniki. Kdaj naj torej zdravnik na primernem nivoju bolnika s tovrstnimi težavami napoti k specialistu proktologu? Obvezno vsakič, kadar vzroki za težave niso jasni, je kratek Sojar. »Sprememba v načinu odvajanja, krči v trebuhu, hujšanje, krvavitev na blatu, bolečine v medenici, uhajanje vetrov in blata, motnje v delovanju medeničnega dna, nenavadni izrastki in/ali izcedki, izpadanje črevesa so vse znaki, na katere je potrebno biti pozoren. Če ne pomagajo enostavni ukrepi, na primer blaga odvajala, sprememba prehrane, povečana telesna aktivnost, je vedno treba natančno pogledati, kaj se dogaja.

Matej Štante, dr. med. proktolog

Matej Štante, dr. med., specialist abdominalne kirurgije iz Splošne bolnišnice Celje, kibolnikom pomaga tudi v ljubljanskem medicinskem centru Cardial, nam uvodoma razloži, poznamo štiri stopnje hemoroidov, in le tiste druge in tretje stopnje zdravimo z elastično zanko. Pri četrti stopnji je potreben kirurški poseg, saj so tako veliki, da se izbočijo skozi zadnjični kanal in jih ni več mogoče vrniti nazaj v črevo.

Hemoroidi se najpogosteje pojavljajo v starosti od 45 do 65 let, pri obeh spolih enako, mehanizem njihovega nastanka pa še ni povsem pojasnjen. Ključno vlogo igra sodoben (zahodni) slog življenja, predvsem prehrana s premalo vlakninami, malo ali nič gibanja ter vnos premalo vode, pojasnjuje sogovornik, in nadaljuje: »V manj razvitem svetu, kjer ljudje uživajo veliko vlaknin ter malo mesa, maščob in ogljikovih hidratov, hemoroidov skoraj ne poznajo. Zanimivo pa je, da, ko se preselijo v države obilja, se po nekaj letih tudi pri njih pojavijo težave s hemoroidi v skoraj enakem odstotku, kot pri ostali populaciji.«

Zakaj so vlaknine pri hemoroidih tako pomembne?

Ena od »modrosti« o hemoroidih, ki krožijo po spletu, je, da jih povzroča kolesarjenje. Sogovornik se nasmeje in pojasni, da sedenje na kolesu ni enako kot sedenje pred televizorjem in da zaradi poganjanja pedal v klanec ne bomo končali s hemoroidi. Precej prej nas bodo v njihovo »družbo« spravile vlaknine. Pravzaprav – premalo njih. Zakaj? »Vlaknine so poleg tekočine zelo koristne za oblikovanje blata: slednje je bolj polne konsistence in  količinsko ga nastaja več, kar olajša iztrebljanje. Ljudje, ki uživajo prehrano z veliko vlakninami, praviloma odvajanje opravijo zelo hitro. Pri ljudeh, ki uživajo manjše količine vlaknin in večje količine ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, je drugače: pojavijo se težave s pogostnostjo odvajanja blata, ki traja dlje časa in poteka z več napora. To povečuje pritisk na številne žile v zadnjem delu črevesa (rektumu), zaradi česar se  začnejo le-te bočiti. Nastanejo vozliči, ki jih imenujemo hemoroidi,« pojasnjuje Matej Štante, in izpostavi, da podoben mehanizem nastanka hemoroidov opažajo tudi pri nosečnicah v zadnjih mesecih nosečnosti. Plod, ki raste, povečuje pritisk v trebuhu, ki se potem prenese žile rektuma.

Zdravljenje z venoaktivnim zdravilom

Pri akutnem hemoroidalnem sindromu je zelo učinkovito oralno zdravilo (tablete) iz skupine zdravil za stabiliziranje kapilar (flavonoidi), ki se jemlje po shemi: štiri dni trikrat na dan po dve tableti, potem tri dni dvakrat na dan po dve tableti. Pomirijo sluznico in zmanjšajo hemoroide, zaradi česar je terapija z laserskimi zankami bolj varna. Deluje na žilno steno na način, da se določena vlakna v njej skrčijo in se tako zmanjša prekrvavitev,« še pojasni Matej Štante. 

Še nekaj nasvetov za lajšanje bolečin pri hemoroidih:

    • Uporabljajte robčke ali blazinice, ki vsebujejo ekstrakt nepozebnika – zdravilne rastline, ki oži žile in preprečuje krvavitve

    • Ko uporabljate stranišče, uporabljajte nežne robčke, ki jih je mogoče splakniti.

    • Nekajkrat na dani si pripravite sedečo kopel: v čisti topli vodi sedite 10 minut.

    • Nekaterim pomagajo solne kopeli v topli vodi. Pazite, da je voda res le topla in ne prevroča.

    • Nekajkrat na dan nekaj minut držite oblogo iz ledu na predelu zadnjice.

    • Pogosto se premikajte in ne sedite predolgo, da se izognete dodatnemu pritisku na anus.

    • Pijte veliko vode in jejte hrano z visoko vsebnostjo vlaknin, da blato ostane mehko.

    • Pri odvajanju se ne napenjajte prekomerno.

    • Izvajajte Keglove vaje za krepitev mišic.

    • Lezite na bok – na primer, ko gledate televizijo. S tem zmanjšate pritisk na anus.

VIR: RMZ 36; 51; 64