Ljudje (pre)velikokrat poiščejo pomoč na spletu ali zgolj v lekarni s samodiagnozo hemoroidov (»zlate žile«). Najpogostejša težava proktološke regije so sicer res hemoroidi, vendar so tukaj lahko prisotna tudi nekatera druga, dokaj pogosta stanja. Med te lahko štejemo analno fisuro, vnetje perianalne kože, analni absces in fistulo, ohlapne kožne gube, vnetne bolezni črevesne sluznice in tudi spolno prenosljive bolezni.
Ana Štern, dr. med., specialistka dermatovenerologije, Zasebna klinika Zdrav splet. Foto: Osebni arhiv
Sam zadnjik (anus) pokriva koža, ki sega tudi okoli 1–3 centimetre v zadnjikov kanal, šele tam pride do prehoda kože v sluznico. Koža zadnjika je občutljiva, zadnjikov kanal pa tudi precej oživčen, zato moramo za higieno zadnjikovega kanala tudi primerno poskrbeti. Svetuje se umivanje z mlačno vodo in nežnimi mili, uporaba intimnih mil se odsvetuje. Prav tako ni priporočljivo pretirano drgnjenje s toaletnim papirjem, ta pa naj bo nepotiskan, neobarvan in neodišavljen, tudi vlažilni robčki se odsvetujejo, saj lahko delujejo dražeče. Kot negujemo preostalo kožo telesa, se svetuje, da z nevtralnim negovalnim preparatom namažemo dnevno tudi kožo zadnjika in zadnjikovega kanala, torej do 2–3 centimetre globoko, najbolje z orokavičenim prstom. Potrebna je tudi skrb za redno odvajanje mehkejšega blata.
Najpogostejši simptomi in znaki: krvavitev, bolečina, srbež
V zadnjiku, zadnjikovem kanalu ali na koži okoli zadnjika se lahko pojavijo različni simptomi in znaki.
Najpogostejši simptom je krvavitev. Krvavitev je lahko občasna, prisotna ob vsakem odvajanju, obilna, kri lahko po odvajanju kaplja v školjko ali se nahaja na površini blata, lahko pa je vidna zgolj kot sled na papirju. Značilnost krvavitev iz spodnjih prebavil, predvsem krvavitev iz hemoroidov, je, da je kri prisotna na blatu ali se pojavi po odvajanju, ni pa primešana blatu in je svetlo rdeče barve. Občasno se lahko pojavijo tudi krvni strdki, najpogosteje se to zgodi ob predrtju tromboziranega zunanjega ali notranjega hemoroida, krvavitvi pa je običajno pridružena bolečina oziroma olajšanje le-te po predrtju in krvavitvi. Dalj časa trajajoče, obilne in pogoste krvavitve lahko privedejo do slabokrvnosti.
Drugi, tudi pogost simptom je bolečina. Običajno je prisotna v zadnjem, kožnem delu analnega kanala ali na samem anusu. Redko se pojavi v obliki krčev, predvsem ponoči, ki so močni in trajajo nekaj minut. Večinoma se bolečina pojavi ob analni fisuri (razpoki na kožnem delu analnega kanala), lahko spremlja izpadle notranje hemoroide. Včasih je bolečini pridružena tipna zatrdlina ali oteklina na zadnjiku, v tem primeru moramo pomisliti na absces ali pogosteje na tromboziran zunanji hemoroid.
Srbenje je lahko znak razpoke na analnem kanalu, kožnega vnetja, otekanja zunanjih ali tudi izpadanja notranjih hemoroidov ali celo okužbe s paraziti, predvsem podančicami.
Srbenje je lahko znak razpoke na analnem kanalu, kožnega vnetja, otekanja zunanjih ali tudi izpadanja notranjih hemoroidov ali celo okužbe s paraziti, predvsem podančicami.
Pojavi se lahko spremenjen ritem odvajanja. Lahko se pojavijo nenadne driske, ki lahko nakazujejo na okužbo, vnetje črevesne sluznice, ob uživanju zdravil ali pojav intolerance za določena živila (na primer najpogosteje gluten ali laktozo). Zaprtje je lahko znak dehidracije, divertikuloze ali posledica uživanja zdravil.
Najpogostejša diagnoza – hemoroidi
Čeprav moramo ob ambulantnem pregledu misliti na več drugih možnosti diagnoz, gre v več kot polovici primerov za hemoroide. Hemoroide delimo na zunanje in notranje in med njimi je zelo pomembno ločiti, saj gre za dva različna mehanizma nastanka, drugačne simptome in znake, zelo pa se razlikujejo tudi po načinu zdravljenja.
Med zunanje hemoroide štejemo tiste, ki se pojavijo na zadnjični odprtini in tudi do nekaj centimetrov v kanalu, na kožnem delu zadnjika. Zunanji tromboziran hemoroid nastane običajno v nekaj urah. Gre za zaporo vene s strdkom, pride do motenega toka krvi, posledično pa nastanka otekline, ki je prve dni običajno zelo boleča, čvrsta in vijoličasto obarvana, ne gre je »potisniti navznoter«. Poskus reponacije (potisniti hemoroid v zadnjik) ni smiseln, saj se del otekline pripenja na zunanji koži, z vsako pretirano manipulacijo otekline pa lahko to le še povečamo ali poslabšamo bolečine.
Pod določenimi dražljaji, na primer neredno odvajanje blata, predolgo posedanje na straniščni školjki, zadrževanje blata oziroma odlaganje odvajanja, pretirano pritiskanje, veliko sedenja, fizični napori, čepenje, kolesarjenje ipd., pride do razbohotenja žilic in sluznice.
Trombozirani zunanji hemoroid se lahko v nekaj dneh predre spontano in zakrvavi ali pa se sploh ne predre in oteklina se počasi zmanjša ter se strdek v nekaj tednih razgradi. Prve dni od nastanka je mogoče kirurško zdravljenje s prerezom vrhnjega sloja kože in izvlekom strdka. Lahko se zdravijo tudi konservativno, s protihemoroidnimi preparati in obkladki.
Lahko gre za »ohlapne« zunanje hemoroide (kožne gube), ki so običajno prisotni dlje časa, ne nastanejo nenadoma, ob odvajanju lahko nabrekajo, večinoma pa predstavljajo motnjo pri izvajanju higiene. Velikokrat kožne gube ostanejo po tromboziranem zunanjem hemoroidu.
Takšne spremembe lahko zdravimo kirurško, z izrezom odvečnega in ohlapnega dela kože.
Zunanjih hemoroidov in kožnih gub ni mogoče zdraviti z elastičnimi ligaturami.
Hemoroidi so žilne blazinice
Globlje v zadnjikovem kanalu, kjer črevo pokriva sluznica, je preplet notranjih hemoroidalnih ven. Gre za normalno strukturo črevesne stene, kar pomeni, da imamo notranje hemoroide vsi! Normalni notranji hemoroidi so žilne blazinice na globini okoli 5–8 centimetrov, so mehke, iztisljive in zato s prstom, na primer pri pregledu ali negi, niso tipne.
Sam zadnjik (anus) pokriva koža, ki sega tudi okoli 1–3 centimetre v zadnjikov kanal, šele tam pride do prehoda kože v sluznico. Koža zadnjika je občutljiva, zadnjikov kanal pa tudi precej oživčen, zato moramo za higieno zadnjikovega kanala tudi primerno poskrbeti.
Pod določenimi dražljaji, na primer neredno odvajanje blata, predolgo posedanje na straniščni školjki, zadrževanje blata oziroma odlaganje odvajanja, pretirano pritiskanje, veliko sedenja, fizični napori, čepenje, kolesarjenje ipd., pride do razbohotenja žilic in sluznice. Tako nastanejo večje tkivne tvorbe, ki se povešajo navzdol v analni kanal. Lahko se povečajo toliko, da ob odvajanju blata celo izpadejo. Izpadejo lahko tako, da se kmalu sami povlečejo, včasih jim je treba pomagati tako, da jih »s prstom potisnemo v zadnjik«, v zadnji, najbolj obsežni fazi pa je hemoroid trajno izpadel skozi zadnjik.
Zdravljenje
Notranji hemoroidi so slabo oživčeni, zato običajno v primerjavi s tromoziranimi zunanjimi hemoroidi in analno fisuro ne bolijo, njihov glavni simptom pa je krvavitev.
Manjše notranje hemoroide lahko zdravimo s protihemoroidnimi preparati, mogoči so tudi
ambulantni posegi (zdravljenje z nastavitvijo elastične ligature), močno povečane in izpadajoče notranje hemoroide pa zdravimo klasično kirurško z izrezom odvečnega hemoroidalnega tkiva.
Bolezni zadnjika še vedno spadajo med »prepovedane teme«, zato marsikatera proktološka težava ostane predolgo nediagnosticirana. Poznamo kar nekaj drugih bolezni zadnjika, pomembno je vedeti, da ni vse, kar se na zadnjiku pojavi, hemoroid. Z neprimerno izbiro zdravljenja, velikokrat zaradi napačno postavljene (samo)diagnoze, se zna zdravljenje podaljšati, težave pa stopnjevati, zato se, če v 2–4 tednih stanje ni boljše, svetuje proktološki pregled.
Dodatne informacije najdete TUKAJ.
Literatura:
1. Mlakar, B. Hemoroidalna bolezen. Maribor: Zdrav splet, 2011.
2. Ramšak, A. and Mlakar, B. Pregled dermatoveneroloških bolezni v proktologiji. Maribor: Zdrav splet, 2016.
3. Štern, A. and Sojar Košorok, N. Na splošno o negi zadnjika. [book auth.] Košorok P. et al. Koloproktološke bolezni. Ljubljana: Iatros – dr. Košorok d.o.o., 2019.
4. Godeberge, P. Anorectal Diseases. Paris: Éditions Flammarion SA, 2008.
5. Štern, A. Analno zdravje in nega. Ljubljana: Zavod Kinoks, 2020, Nova medicina. 1(3).
